Umiranje, ki traja dolgih tisoč let

Ljubljana – Po ulicah se kopičijo zabojniki za embalažo in vse več ljudi vestno ločuje odpadke. A to ne pomeni, da težav z odvečno plastiko ni. Plastična embalaža doma morda res povzroča že manj težav, a kam na primer s plastičnimi lončki v službi? Marsikje odpadkov še ne ločujejo.

S smutiji, zadnjim modnim hitom, povezanim s prizadevanji za zdravo hrano in zdravo življenje, se je povečala količina odvrženih plastičnih lončkov, in to z dodatnim pokrovčkom. Kavo za na pot ponudniki že nalivajo v papirnate lončke, vodo si mnogi točijo v svoje stekleničke, zmešančki iz sadja, sokov in jogurtov pa do potrošnikov še vedno prihajajo v plastiki.

Priljubljeni so predvsem pri ljudeh, ki želijo zdravo živeti, saj naj bi vsebovali vitamine, vlaknine in antioksidante. Nad pomisleki, da vsebujejo tudi veliko sladkorja, marsikdo zamahne, saj so postali najpreprostejši način za zaužitje dnevne porcije sadja. Postali so tako priljubljeni, da jih sveže pripravljene ponujajo v trgovskih verigah in celo na bencinskih črpalkah. Zaposleni jih jemljejo s seboj v službo ali na pot, lončke pa odvržejo v prvi koš za smeti. Kar velja kot zdravo za človeka, postaja nezdravo za naravo.

Lončki za smutije še zdaleč niso edini problem, morda so le najnovejši. Tu so namreč še vrečke za ženske higienske vložke, pa vrečke, s katerimi lastniki psov vestno pobirajo kakce, embalaža za igrače in seveda polomljene igrače. Vse to konča med mešanimi odpadki. Toda, kot ob mednarodnem dnevu brez plastičnih vrečk opozarjajo v društvu Ekologi brez meja, največji okoljevarstveni problem so še vedno navadne plastične vrečke, in to kljub številnim kampanjam in prizadevanjem za uporabo cekarjev, vrečk iz blaga ali vrečk za večkratno uporabo, Slovenci še vedno na leto porabimo od 130 do 150 lahkih plastičnih vrečk.

V rokah jih imamo približno pol ure, nato pa končajo med mešanimi odpadki. Tam se razkrajajo tudi do tisoč let. Mnoge nazadnje končajo v morju. Kot najmlajšim v spremni besedi k slikanici Potovanje male plastične vrečke avtorice Mojiceje Podgoršek in ilustratorke Daše Simčič pojasnjuje dr. Lučka Kajfež Bogataj, bi z uporabo trajne vrečke iz blaga lahko nadomestili več sto plastičnih vrečk in življenje rešili marsikateri ptici, želvi ali delfinu. »In če bi uporabljene plastične vrečke namesto v navadne smeti vrgli v zabojnik za embalažo, bi jih lahko reciklirali. Tako pa jih za zdaj recikliramo zgolj štiri odstotke,« opozarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Evropski parlament je aprila sprejel nova pravila na ravni Evropske unije za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk. »Predlagali so dva ukrepa, postopno zmanjševanje uporabe lahkih plastičnih vrečk ali prepoved njihovega brezplačnega razdeljevanja. Mi pa smo kot rešitev predlagali pralne vrečke za sadje in zelenjavo,« dodaja Katja Sreš.

Toda pralne vrečke za sadje in zelenjavo ne rešujejo problema smutijev, pasjih kakcev ali igrač. »S plastiko se spopadamo na vsakem koraku. Samo v preteklost bi se morali ozreti in pogledati, v kakšni embalaži so bili izdelki nekoč.«

Smutije bi lahko ponudili v papirnatih lončkih, drekce pa bi lahko pobirali z razgradljivimi vrečkami, če bi te postale cenejše.