V beton polovica od 8,7-milijonske jedrske rente

Krško – Krška občina je lani polovico od 8,7-milijonskega jedrskega nadomestila spet vgradila v infrastrukturo. Podobno je denar porabila že v letu pred tem, in čeprav se v Krškem mnogi pritožujejo, da gre za nadstandard iz tega naslova premalo denarja, predlogov za drugačno delitev rente občina ni pripravila.

Po uradni občinski razlagi je bilo za infrastrukturne projekte lani namenjenih 3,54 milijona evrov, a ker se med tremi milijoni za kulturo, izobraževanje, šport in socialo skrivajo tudi naložbe v tri osnovnošolske komplekse v skupni višini 1,25 milijona, je šlo iz naslova rente za infrastrukturo dejansko 4,8 milijona evrov (4,4 v letu 2013) ali 55 odstotkov vsega nadomestila.

Pred jesenskimi županskimi volitvami sta Tamara Vonta in Martina Prevejšek kot izzivalki župana Mirana Stanka zneske za infrastrukturo označili za previsoke, nad samo 51.000 evri za šport so se že leta 2013 pritoževala posamezna društva, a predloga za spremembo načina porabe jedrskih milijonov ni pripravil nihče. Tamara Vonta pravi, da v občinskem svetu ni zaznala volje za spremembe: »Za velike spremembe je težko dobiti dovolj somišljenikov.«

Poleg tega, da bi znižala izdatke za individualne prejemke, denimo tiste za starše točno določeno starih otrok (sofinanciranje vrtcev, pravica do enkratne šole v naravi …), in sredstva namenila za splošno kakovost življenja, pravi, da pogreša dolgoročno vizijo: »Ne vemo, kaj hočemo. Želela bi si, da si postavimo cilje za prihodnjih pet let in denar usmerimo v zastavljene projekte. Zdaj se razprši po različnih kanalih, velikega učinka pa ni.«

Čeprav je župan Miran Stanko že lani dejal, da mu zatečeno stanje na področju dodatnega sofinanciranja cen vrtcev ni po godu, saj zaradi učinka običajnih subvencij z dodatnimi pomagajo predvsem premožnejšim staršem, je bila ta postavka lani le za spoznanje nižja od leta poprej: 757 namesto 777 tisočakov. Izdatki za individualne prejemke občanom znotraj 1500-metrskega pasu okoli NEK so se povečali za 3000 evrov (na 121.000), razkorak med sredstvi za kulturo in šport pa se je še povečal. Kulturi je bilo namesto 565.000 evrov v letu 2013 lani na voljo 764.000 evrov (tretjina za plače, tretjina za programe), za šport pa se je postavka še zmanjšala z 51.000 na 38.000 evrov, pri čemer denar ni bil namenjen za plače ali programe.