V Tojnici preveč atrazina tudi po »uspešni« sanaciji

Še vedno ni jasno, ali je prepovedani herbicid iztekel iz Kemisa, ali je breme preteklosti. Vrednosti drugih onesnaževal so padle pod mejo.

sob, 23.09.2017, 08:00

10

miligramov atrazina je bilo v kilogramu »očiščenega« sedimenta po sanaciji. Moralo bi ga biti največ šest.

Koncentracija herbicida atrazina v Tojnici tudi po odstranitvi sedimentov na 160-metrskem delu potoka presega najvišjo dovoljeno vrednost, je pokazalo vzorčenje po zaključeni prvi fazi sanacije v požaru v Kemisu katastrofalno onesnaženega vodotoka.

V enem od treh vzorcev sedimenta, odvzetih v sanacijskem območju pod obratom Kemisa, je bilo 17. avgusta deset miligramov atrazina na kilogram. Koncentracija na isti lokaciji 22. maja, izmerjena pred odstranitvijo sedimentov, je bila kar 180-krat višja, a zadnja izmerjena koncentracija še vedno presega najvišjo dovoljeno nizozemsko intervencijsko vrednost, ki znaša šest miligramov na kilogram. Na drugih lokacijah so bile vsebnosti vseh kritičnih onesnaževal, tudi atrazina, nižje od intervencijske vrednosti za tla oziroma sediment.

Arso je prvo fazo sanacije potoka kljub še nepopolnim rezultatom analiz – znani niso še dokončni rezultati za aromatske spojine in klorirane alifatske ogljikovodike, ki jih pristojni laboratorij ni podal ustrezno – označil za učinkovito. »Samo na podlagi teh rezultatov in znanih dejstev je nemogoče utemeljeno trditi, da gre za staro breme, niti te možnosti ne moremo izključiti,« odgovarjajo na vprašanje, ali je onesnaženje z atrazinom posledica požara v Kemisu ali onesnaženja iz preteklosti.


Nadalje pojasnjujejo metodologijo vzorčenja sedimentov: »Pri analizah sedimenta je možnost dokaj visokega sipanja rezultatov, saj onesnaževala v sedimentu niso homogeno porazdeljena, kot je to v primeru v vodi topnih onesnaževal. Temu smo se skušali izogniti tako, da je bil vzorec na posamezni lokaciji sestavljen iz več podvzorcev, pridobljenih na območju celotnega profila struge. Opozarjamo, da je za vzorčenje sedimentov običajna ocenjena merilna negotovost 25 odstotkov, prav tolikšna pa tudi za samo analitsko metodo.«

Neznanke prepovedanega herbicida

Od kod je v Tojnico prišel atrazin, hormonski motilec, ki je zaradi onesnaževanja podtalnice in pitne vode pri nas prepovedan že 15 let, smo raziskali tudi v Delovih Ozadjih. Namestnik generalnega direktorja uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Jernej Drofenik, je tedaj dejal, da je glede na visoke izmerjene vrednosti atrazina v potoku po požaru onesnaženje neposredna posledica iztekanja s Kemisovega pogorišča. Podjetje zaradi zakonodaje, ki od zbiralcev odpadkov ne zahteva vodenja evidenc o konkretnih prevzetih odpadnih snoveh, temveč le o skupinah odpadkov – atrazin bi bil lahko med odpadnimi pesticidi in agrokemičnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi –, evidence o skladiščenju atrazina ni bilo dolžno voditi, in je tudi ni. Znano je le, da je bila na dan požara v njem dobra tona odpadnih pesticidov in agrokemičnih odpadkov. Zgorela jih je slaba tona. Prav tako nikoli ne bo znano, koliko atrazina je steklo v Tojnico, saj Arso za modeliranje na podlagi meritev koncentracij po požaru ni imel na voljo dovolj vhodnih podatkov.

Rezultati zadnjih meritev po besedah Drofenika kažejo, da koncentracija atrazina pada z oddaljenostjo od mesta požara. »Pri sanaciji so verjetno odstranili določeno plast sedimenta po celi dolžini, s tem so odstranili tudi onesnaževala v tem delu. Glede na to, da so onesnaževala pritekla v potok na enem mestu, predvidevam, da je tam z njimi onesnažena tudi zemljina. Podobno je s herbicodom flufenacet (ta je v EU odobren, op. p.), ki ima enako koncentracijsko krivuljo glede na mesto vzorčenja,« komentira Drofenik.

Koncentraciji flufenaceta in propazina sta poleg atrazina močno izstopali v vzorcu sedimenta, odvzetem pred sanacijo. Pri obratu Kemisa je bilo 22. maja izmerjenega 1500 flufenaceta (merska enota miligrami na kilogram) in 21 propazina. Zanju ni določene mejne vrednosti za sediment, vsebnost pa se je po sanaciji zelo znižala. Najvišja vsebnost flufenaceta pod obratom Kemisa je bila 11, propazina pa 0,2.

Mikrobiolog Gorazd Pretnar je na sredinem zboru občanov Vrhnike navrgel, da se v zemlji pod Kemisom, kjer je bila do leta 1990 deponija (ne le) komunalnih odpadkov, gotovo skrivajo sodi z atrazinom in drugimi nevarnimi snovmi. Drofenik pa meni, če so pod Kemisom zakopani kakšni nevarni odpadki, ne vsebujejo le teh dveh snovi, temveč tudi druge, ki bi jih našli tudi v odvzetih vzorcih. »Podatki samo kažejo, da bo treba v naslednji fazi sanacije Tojnice v tem delu odstraniti tudi onesnaženo zemljino.«

Prijavi sovražni govor