Varčne, a tudi bolne stavbe
Nujno je uvesti kakovostne celostne prenove in nadzor, tudi digitalizacija je koristna.
Odpri galerijo
Učinkovitost prenov bi morali preverjati tudi po desetih letih. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – »S slabimi delnimi prenovami je tretjina stavb postalo bolnih, imajo slabši zrak kot je zunaj, povečuje se število alergij in podobnega,« pravi Franci Pliberšek, lastnik Mik Celje. Med rešitvami je pogodbeno financiranje prenov, pa tudi nadzor, digitalizacija in standardi kakovosti.
Gradbeni sektor je ključen za gospodarstvo in družbo v celoti, ustvari devet odstotkov BDP v Evropski uniji in trenutno raste, pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Za prihodnost je ključnega pomena trajnostna lesena gradnja, ki je hitrejša, energijsko učinkovita in bivalno ugodnejša. A Slovenija izvozi 3,6 milijona kubičnih metrov lesa, doma ga predelamo le 1,3 milijona kubičnih metrov.
Stavbe so trajne, po 40 do 50 letih od gradnje pride na vrsto prva korenita prenova. »Prevečkrat se dogaja, da tisto, kar je na papirju, v praksi ne deluje dobro. Zato je pomembno preverjanje kakovosti, tako vrtcev ne bi prenavljale različne inženirske družbe,« meni Marko Lukič, lastnik Lumarja IG. Dodal pa je, da smo v niši gradenj skoraj ničenergijskih hiš v vrhu na svetu. »Tako kakovostno kot pri nas, ne gradijo nikjer, smo odličen primer dobre prakse za vse evropske države,« poudarja Lukič.
Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK je opozorila na evropski cilj, da mora biti ves stavbni fond do leta 2050 ogljično nevtralen. Tudi zato bodo na ZRMK razširili nabor znakov kakovosti v graditeljstvu tudi na prenove. Necelovite prenove, denimo zgolj nova fasada ali nova okna, so povzročile veliko težav. Le celovite prenove s prilagoditvijo prezračevanja in ogrevalnega sistema delujejo, meni Pliberšek, ki predlaga, da bi prenovljene stavbe preverili po treh in po desetih letih.
Ksenija Marc, ki je predsednica SiBIM in članica evropske delovne skupine EU BIM (BIM je digitalni model, s pomočjo katerega oblikujemo, gradimo in vzdržujemo objekt skozi celoten življenjski krog), je povedala, da produktivnost v gradbeništvu celo pada, medtem ko v drugih panogah hitro raste. To je posledica tega, da je po stopnji digitalizacije gradbeništvo le pred črpanjem nafte in plina. Slovenija ima pripravljen program uvedbe BIM od konca marca 2018, vendar ga državni zbor še vedno ni obravnaval. Postopek BIM poveča transparentnost projekta, sledljivost, učinkovitost, poveča pa tudi konkurenčnost. »BIM ni samo projektiranje, to so podatki za boljše upravljanje stavb in druge infrastrukture,« pravi Ksenija Marc.
Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, je opozoril, da se pri porabi stavbe nikoli ne računa promet, čeprav je ta odvisen od dostopnosti stavbe. V Sloveniji je avto nuja, delež stroškov gospodinjstev za mobilnost pri nas pa je najvišji v Evropi, taka ureditev pa viša tudi stroške občin. »Če zgradiš ničenergijsko stavbo na periferiji, kamor se lahko pripelješ le z avtom, izničiš ves prihranek,« meni Peterlin.
Gradbeni sektor je ključen za gospodarstvo in družbo v celoti, ustvari devet odstotkov BDP v Evropski uniji in trenutno raste, pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Za prihodnost je ključnega pomena trajnostna lesena gradnja, ki je hitrejša, energijsko učinkovita in bivalno ugodnejša. A Slovenija izvozi 3,6 milijona kubičnih metrov lesa, doma ga predelamo le 1,3 milijona kubičnih metrov.
Stavbe so trajne, po 40 do 50 letih od gradnje pride na vrsto prva korenita prenova. »Prevečkrat se dogaja, da tisto, kar je na papirju, v praksi ne deluje dobro. Zato je pomembno preverjanje kakovosti, tako vrtcev ne bi prenavljale različne inženirske družbe,« meni Marko Lukič, lastnik Lumarja IG. Dodal pa je, da smo v niši gradenj skoraj ničenergijskih hiš v vrhu na svetu. »Tako kakovostno kot pri nas, ne gradijo nikjer, smo odličen primer dobre prakse za vse evropske države,« poudarja Lukič.
Ksenija Marc opozarja, da je z digitalizacijo mogoče privarčevati. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK je opozorila na evropski cilj, da mora biti ves stavbni fond do leta 2050 ogljično nevtralen. Tudi zato bodo na ZRMK razširili nabor znakov kakovosti v graditeljstvu tudi na prenove. Necelovite prenove, denimo zgolj nova fasada ali nova okna, so povzročile veliko težav. Le celovite prenove s prilagoditvijo prezračevanja in ogrevalnega sistema delujejo, meni Pliberšek, ki predlaga, da bi prenovljene stavbe preverili po treh in po desetih letih.
Všteti je treba še promet
Ksenija Marc, ki je predsednica SiBIM in članica evropske delovne skupine EU BIM (BIM je digitalni model, s pomočjo katerega oblikujemo, gradimo in vzdržujemo objekt skozi celoten življenjski krog), je povedala, da produktivnost v gradbeništvu celo pada, medtem ko v drugih panogah hitro raste. To je posledica tega, da je po stopnji digitalizacije gradbeništvo le pred črpanjem nafte in plina. Slovenija ima pripravljen program uvedbe BIM od konca marca 2018, vendar ga državni zbor še vedno ni obravnaval. Postopek BIM poveča transparentnost projekta, sledljivost, učinkovitost, poveča pa tudi konkurenčnost. »BIM ni samo projektiranje, to so podatki za boljše upravljanje stavb in druge infrastrukture,« pravi Ksenija Marc.
Družba največ plača za to, da se lahko vozimo z avtomobili. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, je opozoril, da se pri porabi stavbe nikoli ne računa promet, čeprav je ta odvisen od dostopnosti stavbe. V Sloveniji je avto nuja, delež stroškov gospodinjstev za mobilnost pri nas pa je najvišji v Evropi, taka ureditev pa viša tudi stroške občin. »Če zgradiš ničenergijsko stavbo na periferiji, kamor se lahko pripelješ le z avtom, izničiš ves prihranek,« meni Peterlin.
