Tiskane izdaje
Ljubljana – Odstrel 113 medvedov ne bo ogrozil stabilnosti populacije, desetih volkov pa bi jo lahko, meni biološka stroka. Še bolj problematično od števila vidi odstrel do štirih alfa samcev volkov. Učinek bi bil nasproten od želenega – povečanje škode.
Vlada je odlok o predvideni višini odvzema medvedov in volkov v obdobju od oktobra 2016 do 30. septembra letos sprejela prejšnji teden na podlagi predloga ministrstva za okolje in prostor, to pa se je oprlo na strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, ki trdi, da predvideni obseg odvzema ne bo ogrozil ugodnega stanja populacij medveda in volka.
Alfa volkovi so ključni za delovanje tropov, osnovnih socialnih enot v populaciji volka, pa trdi raziskovalec Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti. »Kadar družina že izgubi enega člana alfa para (staršev v tropu), običajno razpade celoten trop. Podatki iz monitoringa kažejo, da imamo v Sloveniji težave s stabilnostjo volčjih tropov, saj smo imeli v zadnjem letu samo štiri vitalne trope. Možnost za odvzem do štirih alfa volkov je precej kritična. Poleg težav za volkove to lahko vodi tudi v večje konflikte z rejci drobnice. Vse več raziskav namreč kaže, da se zaradi odstrela volkov škode pogosto še povečajo. To še posebno velja, kadar trop izgubi ključne člane ali ko popolnoma razpade in prazen teritorij naselijo mlajši in manj izkušeni volkovi. Oboje prinaša slabši uspeh pri lovu na naravni plen (divje prašiče, jelenjad, srnjad), zato se preživeli volkovi pogosteje preusmerijo na plenjenje domačih živali. To dejstvo na ministrstvu še vedno premalo upoštevajo, ko odločajo o številu odvzema volkov.«
Infografika: Delo
Biološki in družbeni
Tudi vodja projekta SloWolf in raziskovalka na biotehniški fakulteti Aleksandra Majić Skrbinšek pravi, da z »biološkega vidika, glede na kakovost habitatov pri nas in lastnosti vrste, odvzem volkov ni potreben«, vendar dodaja, da je pri načrtovanju upravljanja prostoživečih vrst treba upoštevati tudi družbene vidike. »Odločitve so vedno kompromis med biološko idealnimi in družbeno zaželenimi ali sprejemljivimi rešitvami. Bistveno je, da ne ogrožajo varstvenega stanja populacije. Pri nas podatki za volkove kažejo, da tudi razmeroma velik odvzem ni v nasprotju s cilji varstva volčje populacije. Z intenzivnim monitoringom beležimo, da je populacija v zadnjih letih stabilna ali se celo počasi povečuje, izgube pa se večinoma nadomestijo z osebki iz naših tropov, kar kaže na to, da upravljanje populacije v Sloveniji ne povzroča ponora za preostali del dinarsko-balkanske populacije volkov, kar je tudi eden pomembnih kazalnikov stanja populacije.« Majić Skrbinškova poudarja, da je pomembno še naprej natančno spremljati stanje populacije in učinke upravljavskih odločitev nanjo. Poleg tega je »nujno čim več energije in sredstev usmerjati v ohranjanje ter izboljšanje družbene nosilne kapacitete, in sicer s spodbujanjem preprečevanja škode, ki jo v kmetijstvu povzročajo volkovi, ter z objektivnim informiranjem, poročanjem in upravljanjem volkov.«
V zadnji analizirani sezoni monitoringa v letih 2015 in 2016 je bilo v Sloveniji enajst volčjih tropov, od tega si štiri »delimo« s Hrvaško. Če upoštevamo volkove iz teh štirih tropov kot »napol naše«, imamo v Sloveniji 52 volkov. Natančnejše podatke o velikosti volčje populacije bodo pokazali rezultati genetskih analiz konec leta.
Medvedom gre dobro
Prav tako bo šele v drugi polovici leta znano natančnejše število medvedje populacije na podlagi rezultatov genetskih analiz lani odvzetih vzorcev. Po lanskih podatkih je medvedov okoli 500, a ima stroka kljub okvirnemu podatku enotno mnenje, da za letos predvideno zmanjšanje za 113 medvedov – 93 z odstrelom in 20 zaradi izgub (povoz, ujetje, preselitev) – ne bo ogrozil populacije. »Populacijo rjavega medveda v Sloveniji zdaj zelo dobro poznamo, tudi njeno stopnjo reprodukcije, ki je najvišja na svetu za to vrsto.« Glavni razlog za to je velika razpoložljivost hrane, predvsem na krmiščih. Naši medvedi tam dobijo kar tretjino vse hrane, zato pozimi spijo polovico manj časa kot medvedi v drugih državah. »Če bi zmanjšali količino hrane na krmiščih, bi se verjetno zmanjšala tudi potreba po tako velikem številu odstrelov. Tako bi že z manjšim odstrelom lahko zagotovili doseganje upravljavskega cilja – ohranjanje stabilne številčnosti medvedov pri nas,« je prepričan Krofel.
Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da je pomemben vzrok za nastanek konfliktov med medvedom in človekom tudi hrana človeškega izvora (na primer klavniški odpadki, smeti, neodporni smetnjaki, kompostnjaki, sadovnjaki in drugi viri hrane v okolici naselij) ter neposredno krmljenje medvedov ob navzočnosti človeka. Zaradi tega medvedi izgubljajo prirojeni strah pred človekom in začnejo zahajati v naselja.
Škoda, ki jo povzročijo medvedi in konflikti z njim so bili lani pod povprečjem zadnjih let, vendar je konfliktov še vedno zelo veliko. »To kaže, da ukrepi, kot sta odstrel in krmljenje, ki jima je bilo do zdaj namenjene največ pozornosti, niso povsem učinkoviti, in da potrebujemo dodatne.« V tujini so se za učinkovite pokazali medovarni smetnjaki, prepoved neposrednega krmljenja, saniranje odlagališč klavniških odpadkov in ozaveščanje javnosti. V projektu Life DinAlp Bear bodo tudi pri nas prebivalcem z območij z največ konflikti z medvedi, razdelili dvesto medovarnih smetnjakov in kompostnikov. Rezultati uspešnosti ukrepa bodo znani že letos.
