Virusu lahko sledijo v čistilnih napravah

Preverjanje v kanalizaciji ni odvisno od izbire in števila testiranih ljudi.
Fotografija: Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik je med povabljenimi k raziskavi, povezani s pandemijo covida-19. FOTO: Klemen Razinger
Odpri galerijo
Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik je med povabljenimi k raziskavi, povezani s pandemijo covida-19. FOTO: Klemen Razinger

Kako pomembne so analize v čistilnih napravah, kažejo tudi rezultati najnovejših raziskav, ki so pokazale prisotnost koronavirusa v odpadnih vodah. V Sloveniji bo z vzorci pri teh raziskavah sodelovalo pet čistilnih naprav, prvi rezultati pa bodo na voljo po 1. maju.

Marjeta Stražar, direktorica CČN Domžale-Kamnik, je povedala, da je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) nanje in na komunalna podjetja naslovil pobudo za sodelovanje pri raziskavah z vzorčenjem odpadne vode, povezanih s pandemijo covida-19. K raziskavam je raziskovalce pozvala tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Vzorčenje naj bi tako potekalo vsak dan ali vsak drugi dan, iz vzorcev odpadne vode iz dotoka pa bi poskušali izolirati RNA sars-cov-2, da bi ugotovili morebitno prisotnost virusnega genoma in možnosti spremljanja razširjenosti epidemije. »V Sloveniji smo v odpadnih vodah že ugotovili prisotnost norovirusa, rotavirusa in bakterije rodu Clostridium, ki povzročajo črevesne bolezni, in mnogo drugih patogenih mikrobov,« pove Stražarjeva.

Avtomatske grablje na ljubljanski čistilni napravi FOTO: Arhiv Voke Snage
Avtomatske grablje na ljubljanski čistilni napravi FOTO: Arhiv Voke Snage


Vzorci so umazani, v njih je veliko različnih organizmov, zato jih je treba presejati, je povedala Maja Ravnikar iz NIB, tako da bodo prvi rezultati iz petih čistilnih naprav (tudi celjske, ljubljanske in šmarske) na voljo v tednu ali dveh. Klinična testiranja ne zajamejo vseh okuženih ljudi, ki (še) ne kažejo simptomov oziroma so njihovi znaki bolezni blagi. V odpadni vodi pa je prisotnost virusa neodvisna od izbire in števila ljudi, vključenih v testiranje. Spremljanje širjenja novega koronavirusa v populaciji prek odpadne vode je lahko še posebej pomembno pri zaznavanju morebitnih novih izbruhov bolezni po postopni odpravi preventivnih ukrepov.


Kaj so našli na Nizozemskem


Z nizozemskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje in okoljske raziskave (RIVM) so nedavno potrdili, da so novi koronavirus zaznali tudi v odpadnih vodah, podobno poročajo tudi iz Belgije in ZDA, kjer so cov RNA (RNA je ribonukleinska kislina) evidentirali v iztrebkih. Pri manjšem odstotku okuženih pacientov so ugotovili, da je koronavirus v prebavilih, z izločanjem pa prehaja v kanalizacijski sistem in v odpadno vodo.

Vlažilni robčki predstavljajo 80 odstotkov odpadkov v kanalizaciji. FOTO: Arhiv Voke Snage
Vlažilni robčki predstavljajo 80 odstotkov odpadkov v kanalizaciji. FOTO: Arhiv Voke Snage


Nizozemski inštitut zato za ugotavljanje prisotnosti koronavirusa priporoča monitoring odpadnih vod na čistilnih napravah, saj je tako mogoče ugotoviti, koliko je ogrožena populacija na določenem območju. Na podoben način so ugotavljali tudi prisotnost norovirusa, ki povzroča črevesno bolezen, bakterij, odpornih proti antibiotikom, poliovirusa, ki povzroča otroško ohromelost, in virusa ošpic.

Z uporabo molekularnih metod so zaznali prisotnost koronavirusa v odpadnih vodah na letališču v Amsterdamu, v kraju Tilburg in na čistilni napravi Kaatsheuvel. Prvi vzorec s koronavirusom so odvzeli le štiri dni po testiranju 27. februarja in potrditvi okuženosti prve osebe s sars-cov-2.

Maščobe, vlakna in odpadki se sprimejo v kepe. FOTO: Arhiv Voke Snage
Maščobe, vlakna in odpadki se sprimejo v kepe. FOTO: Arhiv Voke Snage


Virus je lahko tudi na odpadkih


V največjem slovenskem komunalnem podjetju Voka Snaga na leto za saniranje škode, ki jo v kanalizacijskem sistemu povzročajo različni odpadki, namenijo več kot 500.000 evrov. Na grabljah in sitih v njihovem upravljanju se jih povprečno nabere za 1500 ton, v peskolovih za 650 ton, masti in oljnih mešanic pa za kar 300 kubičnih metrov. Odpadki povzročajo redne okvare črpalk, ki terjajo 80 deblokadnih posegov in 70 posegov za demontažo in čiščenje na leto, akumulacijske bazene pa je treba počistiti kar 180-krat. Kar 80 odstotkov odpadkov so vlažilni robčki.

Preberite še:

Komentarji: