Tiskane izdaje
Ljubljana – Sedem dijakov Gimnazije Vič je na mednarodni srednješolski projektni olimpijadi Genius 2015 v ZDA pobralo najvišjo nagrado, zlato medaljo, dve srebrni in bronasto. Gimnazija Vič je bila s tem druga najboljša šola na tekmovanju.
Dijake je v ZDA oziroma Osweg v zvezni državi New York vodila profesorica Alenka Mozer (hkrati tudi mentorica treh projektov) že tretje leto zapored. Vsako leto so na State University of New York bolj uspešni. Na tekmovanje so dijaki iz 110 držav (69 z vsega sveta ter skoraj iz vseh ameriških zveznih držav) prijavili kar 1197 okoljskih in trajnostnih projektov, v finale pa so jih sprejeli 403.
»Naloge naših dijakov so bile vsako leto nagrajene, tokratni uspeh pa je presegel vsa pričakovanja tako po številu nalog, ki so jih organizatorji sprejeli v finale, kot tudi po nagradah,« pravi Alenka Mozer. Naloga Sistem za varčevanje z vodo, ki jo je zasnoval Jure Miklavčič iz tretjega letnika, je prejela zlato medaljo in najvišjo nagrado. »Vsaka kapljica šteje!« je glavno vodilo projekta Water Saving System – sistema za varčevanje z vodo. »Gospodinjstva imajo po vsem svetu težave s porabo pitne vode v času pred prhanjem, saj moramo najprej iztočiti hladnejšo vodo, ki ostane v ceveh med grelnikom vode in vodno armaturo, da lahko priteče voda, primerna za prhanje,« pravi Miklavčič.
Varčevanje z vodo in energijo
Razvil je pasivni preklopni ventil, ki deluje popolnoma preprosto. Zgrajen je iz enega dotoka vode in dveh iztokov – do prhe (topla voda) in do zbiralnika (hladna voda). Dokler voda še ni primerna za prhanje, izteka v zbiralnik, ko pa se segreje, ventil avtomatsko in pasivno (brez kakršnekoli dodatne električne energije) preklopi in s tem preusmeri to vodo na prho.
»Zbiralnik lahko postavimo na podstrešje in izkoriščamo gravitacijo za potisk vode do porabnikov, dodamo lahko sončne kolektorje, da to vodo segrejejo, in tako kasneje porabimo manj energije za segrevanje vode za pralni stroj. Ena od možnosti je tudi, da zbiralnik vode vgradimo v prazen prostor pod kadjo ali pa ga preprosto, podobno kot grelnik za toplo vodo, postavimo kjerkoli v kopalnici. Idealno ju lahko združimo,« pojasnjujeMiklavčič in dodaja, da se ventil lahko uporablja tudi kot varnostni ventil pri talnem ogrevanju in v rastlinjakih. Glavni element v ventilu je namreč mehanski del, ki se odziva na temperaturo vode. V prihodnje ga bo, je prepričan avtor, mogoče uporabiti tudi v pasivnih zračnikih, ki ne porabljajo dodatne energije.
Naloga Zelene alge – energent prihodnosti, ki jo je pripravil Anze Lovše, tudi iz tretjega letnika, je prejela zlato medaljo. Teh je sicer več, vendar to ne zmanjšuje uspeha. »Zagotavljanje trajnostnih virov energije je eden izmed največjih izzivov za znanost in tehnologijo. Do okolja prijazen in trajnosten energent je bioplin, pridobljen iz zelenih alg. Ključni razlogi, zakaj so alge primerne za pridobivanje bioplina, so nezahtevna rast alg, majhna poraba električne energije in nizke emisije ogljikovega dioksida pri pridobivanju bioplina,« pojasnjuje Lovše.
Za pridobivanje bioplina se najpogosteje uporablja naraven proces, imenovan anaerobna digestija. Nastali bioplin je po navadi mešanica različnih plinov, prevladuje metan. Bioplin se lahko neposredno uporabi za ogrevanje in pridobivanje električne energije, poleg tega se lahko iz bioplina destilira metan, ki se lahko uporabi kot gorivo za transport.
»Z eksperimentoma, kjer sem primerjal čisto in mešano kulturo alg v rasti in produkciji bioplina, sem ugotovil, da je mešana kultura alg bolj trajnostna. Nadaljnji eksperimenti pa so usmerjeni predvsem v izpopolnjevanje pridobivanja bioplina. Vsi eksperimenti prispevajo, da bom lahko dosegel dolgoročni cilj, to je izdelava zaprtega sistema, ki uporablja bioplin za poganjanje električnega generatorja,« še pravi Lovše, ki dodaja, da se bo uporaba alg širila.
Najboljše je mleko iz Alp
Nalogi Geografsko poreklo mleka, avtorici sta Zala Štefanič in Hana Zupan, obe iz tretjega letnika, in CITI-SENSE Razvoj mobilne aplikacije za prikazovanje onesnaženosti zraka v mestih, avtorja sta Nejc Hirci in Vid Klopčič, oba iz drugega letnika, sta prejeli srebrno medaljo. Štefaničeva in Zupanova ugotavljata, da so lokalna živila med potrošniki priljubljena, ker obljubljajo večjo svežino in kakovost, hkrati pa manjšo škodo za okolje.
»Vendar smo ob povečanju te ponudbe hkrati priča vedno več primerom ponarejanja informacij o izvoru, s čimer proizvajalci dosegajo višje cene za manj kakovostne izdelke,« pravita avtorici, ki sta razvili analitično tehniko za sledenje geografskega izvora mleka.
Izmerili sta deleže ogljikovih izotopov 12C in 13C v mleku različnih slovenskih regij, s tem pa zelo uspešno ločili vzorce po geografskem izvoru. Hkrati sta določali kakovost mleka v različnih regijah, s čimer sta pokazali, da najkakovostnejše mleko prihaja iz Alpske regije, kjer prevladujeta pašna živinoreja in uporaba travne silaže.
Merili bodo kakovost življenja v mestih
Znanstveniki iz desetih evropskih držav so zasnovali projekt CITI-SENSE, katerega cilj je razviti mrežo senzorjev, ki bo na voljo vsem državljanom, in s tem izboljšati kakovost življenja v mestih. Skupina dijakov z Gimnazije Vič sodeluje v projektu CITI-SENSE že od začetka, zato so bili prvi, ki so dobili dostop do meritev iz senzorskih postaj. Skupina raziskovalcev na IJS ob tem razvija prenosno merilno postajo, imenovano Vesna, viški dijaki pa odprtokodno platformo, v okviru katere razvijajo aplikacijo za pametne telefone, ki bo uporabniku prijazna in razumljiva ter bo prikazovala vse merjene parametre s pomočjo barvnih shem.
Aplikacija bo v začetku dostopna prek pametnih telefonov in tablic s sistemom Android, kasneje pa tudi prek naprav s sistemom iOS. »Kombinacija stacionarnih in prenosnih merilnih postaj na različnih lokacijah po vsej Ljubljani bo še posebej uporabna za ljudi s pljučnimi boleznimi, ki bodo tako laže izbrali varne lokacije za preživljanje svojega prostega časa. Upamo, da bo aplikacija lahko na voljo v Googlovi trgovini že letos jeseni,« pravita avtorja.
Kratki film Dnevnik prihodnosti, avtor je Luka Derganc, dijak prvega letnika, pa je prejel bronasto priznanje. Film govori o življenju povprečne srednješolke, naveličane vsakdanjika, ki ji je povsem vseeno za okoljske probleme.
