Tiskane izdaje
Ljubljana – Turisti čedalje pogosteje iščejo zelene, odgovorne destinacije, v lani pripravljeni shemi zelenega turizma ugotavlja Slovenska turistična organizacija. Zelena prestolnica Evrope Ljubljana je lep primer, odziv drugje je tudi dober, prepočasi pa se vse premika v prometu.
»Trajnostne oblike turizma postajajo v razviti turistični ponudbi nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo le takšen turizem, ki temelji na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter je hkrati prizanesljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja, konkurenčen tudi v prihodnosti,« pravijo v Slovenski turistični organizaciji. »To zgodbo je slovenski turizem kupil, Slovenia Green je tudi dober primer v Evropi. Ocenjenih je 12 zelenih destinacij, še 20 novih je v postopku ocenjevanja,« je povedala Jana Apih iz Tovarne trajnostnega turizma.
Vandalizem slabša
»Letos smo bili neštetokrat v vlogi razlagalca, zakaj je Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Prva naloga je nenehen trud za izboljševanje kakovosti bivanja za meščane, pa tudi, da vsak meščan ve, zakaj smo zelena prestolnica. Mestna uprava sama ne more zagotavljati vsega, sodelovati moramo vsi, tudi majhni koraki so neizmerno pomembni,« je povedala Nataša Jazbinšek Seršen, vodja oddelka za varstvo okolja v MOL.
Nekatera dejanja pa razžalostijo vse. Tako so vandali povsem uničili javni sadovnjak na Grbi, že prej pa so se lotili kar 90 od 100 drevesnih sadik v parku na Rakovi jelši. Jazbinškova zato vabi čim več občanov v društvo zelenih nadzornikov. Stuškova je ob tem zatrdila, da ne razmišljajo o tem, kako se bodo turisti odzvali na usmeritev mesta. »Če se občani v mestu dobro počutimo, se bodo tudi turisti,« pravi prva turistična delavka v Ljubljani.
Pitniki presenečajo turiste
V Ljubljani je sicer 95 odstotkov tujih turistov, pomembno jim pri tem je, da je Ljubljana polna dreves, da je varna in prijazna, privlači tudi voda in pitniki z njo. »Središče mesta postaja že prenatrpano, to že vpliva tudi na kakovost življenja meščanov, zato se moramo povezovati z drugimi partnerji. Povezali smo se s partnerji iz vse Slovenije, odziv je zelo dober. Turisti včasih vedo o trajnostnem turizmu še več kot domačini, v poslovnem turizmu so se tega že začeli zavedati. Tako ne najdeš več hotela, ki bi na poslovnih srečanjih ponujal vodo v plastenkah. To je tudi zgodba, ki jo tržimo,« pojasnjuje Stuškova.
Pitniki najbolj presenetijo tuje turiste. Foto Aleš Černivec/Delo
Špela Grohar je dodala, da je že pet let trajnost pomembna trem četrtinam turistov, toliko bi jih namreč prej izbralo zelen kot klasičen hotel. V hotelu Park veliko zanimanja zbujata zelenjavni vrt in čebelnjak na strehi (letos so iztočili 25 kilogramov cvetličnega in gozdnega medu), ravno tako večinoma brezplačne storitve in pomenki za prebivalce območja hotela. Zasedenost se jim je ob tem povečala za 15 odstotkov, poraba vode pa za ravno toliko zmanjšala. Jazbinškova je pritrdila, da zeleno vleče, v MOL vsak dan pride kakšna prošnja za ogled mesta, cele skupine si prihajajo denimo ogledovati podzemne zabojnike za odpadke.
Zelene nabavne
V Celici so se kosila izboljšala zaradi lokalne dobave sestavin. Foto Roman Šipić/Delo
»Zelo veseli pa smo zelene nabavne verige, ki je povezala dobavitelje. Gostje nas zdaj večkrat pohvalijo, pravijo, da se je okus kosil precej izboljšal. Ponudnike hrane bi morali bistveno bolj resno obravnavati, zeleni nabavni verigi pa nameniti več pozornosti in vložiti tudi več dela. V njej bi lahko bili, med drugim, tudi drugi izdelki, ne le hrana,« pravi Juvan.
»Turizem smo začeli šele spoznavati,« je priznala Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, in dodala, da že zdaj vidijo, da je turizem zelo problematičen. »Super je, da imajo hoteli zelene certifikate, a je treba neprestano delati, res se kaže potreba, da je vse osebje globoko poučeno o vseh mogočih črnih točkah,« pravi Zgojznikova. Jana Apih je dodala, da imajo zelene destinacije v opisu nalog tudi ozaveščanje gostov. Velik vpliv imajo tudi organizatorji dogodkov, pri vsem tem pa je še veliko premalo povezav z varstveniki narave.
Preslabi dostopnost
Anja Šerc iz zavoda Viva pa je prepričana, da se bodo podjetja in tudi turistični ponudniki morali začeti spreminjati zaradi trga, prej kot zaradi države, njenih usmeritev in predpisov. Kot primer je navedla Iskraemeco, kjer so razvili pametne števce porabe elektrike, potem ko so dobili zanje pravo naročilo. »Nimamo meril, kaj trajnost sploh je. Vse to je treba vzeti kot poslovno priložnost. Slovenija bi lahko bila zeleni inkubator, imamo vodo, gozdove in tudi vse vremenske danosti,« meni Anja Šerc.
Stuškova je pri tem spomnila, da je Slovenija med najbolj zbirokratiziranimi državami na svetu in marsikatera zamisel ali poslovna priložnost sploh ni izvedljiva, vsaj ne časovno in stroškovno učinkovito. Anja Šerc je odgovorila, da se bodo morale ustanove v Sloveniji zato odpreti ljudem. Jana Apih pa meni, da bi pri tem odpiranju pomagalo, če bi malo bolj poudarjali dobre prakse javne uprave. Teh je tudi nekaj.
Zaveze ob
Če je dostop do zelenih destinacij mogoč le z avtom, je to še zeleno? Foto Roman Šipić/Delo
»V Slovenski turistični organizaciji smo se zavezali, da bo zeleno in trajnostno tisto, kar bo v prihodnosti prežemalo vsako našo aktivnost. Naše poslanstvo na področju zelenega turizma je informirati deležnike v turizmu o pomenu podnebnih sprememb in vplivih na turizem ter o spremembah na trgu in spodbuditi k ukrepanju na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Med ključnimi strateškimi usmeritvami zelenega turizma so nedvomno aktivna usmeritev turizma v zeleno gospodarstvo, informiranje in spodbude za turistično gospodarstvo, da razvijajo zelene modele poslovanja, spodbude za destinacije, da postavijo modele trajnostnega razvoja na osnovi trajnostnih indikatorjev, osveščanje turistov, da se usmerijo k bolj trajnostnemu življenjskemu slogu in prijaznemu ravnanju do lastnega okolja,« pa so zaveze turističnih delavcev.
