Tiskane izdaje
Oceani so bili dolgo velikodušna skladišča ogljikovega dioksida, ki ga človeštvo proizvede z uporabo fosilnih goriv. Zadnja raziskava kaže, da bo ceno za to plačal morski živelj. Zniževanje pH-vrednosti oceanov, ki je posledica naraščajočih koncentracij ogljikovega dioksida v morjih, bi lahko prizadelo skoraj polovico morskih živalskih vrst.
Najbolj zakisanje oceanov vpliva na manjše morske organizme in tiste v zgodnjih razvojnih fazah, na primer atlantsko trsko, klapavice, morske zvezde, morske ježke in prosto plavajoče morske polže. Število mladic atlantske trske, ki dosežejo odraslost, bi se lahko zmanjšalo celo za četrtino ali dvanajstino glede na današnje številke. Nekaterim (ne le živalskim morskim) organizmom, na primer vitičnjakom in algam, bi povečevanje kislosti morske vode kratkoročno lahko celo ustrezalo, dolgoročno pa bi jim posredno škodovalo zaradi sprememb v habitatu ali prehranski verigi. »Na koncu pa bodo te spremembe vplivale na številne storitve, ki jih človeku omogočajo oceani,« poudarja vodja raziskave v okviru projekta Bioacid, profesor Ulf Riebesell s Centra za raziskave oceanov Geomar Helmholtz v Kielu.
Znanstveniki so v okviru projekta, katerega vodilna partnerica je Nemčija, od leta 2009 pregledali preko 350 publikacij, ki so proučevale vplive zakisanja oceanov na morske organizme v različnih razvojnih fazah, prenašanje teh vplivov po prehranski verigi navzgor in morebitne evolucijske prilagoditve organizmov na povečevanje kislosti oceanov. En del raziskav je potekal v laboratorijih, drugi del v Severnem, Baltskem in Arktičnem morju ter v morju ob Papui - Novi Gvineji.
Oceani hranijo tretjino ogljikovega dioksida
Zakisanje oceanov se dogaja zaradi raztapljanja ogljikovega dioksida, ki se v morski vodi spreminja v ogljikovo kislino in znižuje njeno pH-vrednost. Dokazano je bilo, da ta zavira rast školjk in je domnevno tudi razlog za nepravilnosti pri razmnoževanju pri nekaterih vrstah rib. PH-vrednost se lahko giblje med nič in 14, pri čemer nižje vrednosti pomenijo večjo kislost, sedem je nevtralna vrednost, višje vrednosti pa pomenijo bazičnost.
Zadnjih 300 milijonov let je bila povprečna pH-vrednost oceanov razmeroma stabilna oziroma rahlo bazična (8,2). V teh razmerah se je tudi razvila bogata in raznovrstna mreža življenja v njih. Od začetka industrijske revolucije, ko se je v ozračje sprostilo milijarde ton ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, pa se je pH-vrednost morij zmanjšala za 0,1 pH-enote, kar pomeni povečanje kislosti za skoraj tretjino. Negativne učinke zakisanja bi lahko okrepili tudi podnebne spremembe, onesnaževanje, pozidava obalnih območij, prekomerni ribolov in uporaba kmetijskih gnojil, opozarja poročilo, ki ga je objavil BBC.
Foto: Reuters
Oceani trenutno absorbirajo približno tretjino skupnih letnih antropogenih izpustov ogljikovega dioksida (22 milijonov ton na dan). To sicer ugodno vpliva na upočasnitev posledic podnebnih sprememb, ki bi jih izpusti tega plina povzročili, če bi ostali v ozračju. Vendar pa sposobnost oceanov za njihovo zadrževanje ni neskončna, lahko se zmanjša.
Vprašanje je, kaj se bo zgodilo, če se bodo oceani iz vira ponora ogljikovega dioksida spremenili v vir njegovih izpustov in bodo pospešili posledice podnebnih sprememb. Projekcije, ki temeljijo na zdajšnji ravni izpustov ogljikovega dioksida, kažejo, da se bo do konca tega stoletja povprečna pH-vrednost morja znižala za dodatne 0,5 pH-enote. Školjke, rake, številne planktonske organizme in celo nekatere vrste rib bi to močno prizadelo.
Tržaški zaliv za zdaj varen
Poročilo iz projekta Bioacid bo v celoti predstavljeno na podnebni konferenci, ki bo prihodnji mesec potekala v Bonnu, predsedoval pa ji bo Fidži, ki se zavzema, da bi vlade več pozornosti posvetile tudi učinkom toplogrednih plinov na spremembe v oceanih. Zakisanje oceanov ni samo okoljska, temveč tudi družbena težava, saj vpliva na življenje, zdravje in dobro počutje človeštva, ugotavljajo tudi na Institutu Jožef Stefan (IJS), kjer bodo letos z dvema partnerjema iz Slovenije (Morsko biološko postajo Nacionalnega inštituta za biologijo in Inštitutom za okoljevarstvo in senzorje) in tremi iz tujine začeli izvajati triletni projekt, v katerem bodo pod drobnogled vzeli zakisanje morja v Tržaškem zalivu. Za zdaj tega pojava v obalnem morju zaliva še ni opaziti, pravi prof. dr. Nives Ogrinc z Odseka za znanosti v okolju na IJS, saj ima to zaradi visokih koncentracij karbonata, ki vplivajo na kroženje ogljika, visoko puferno kapaciteto.
Poleg procesov in izvorov ogljika v povezavi z naraščanjem vpliva tople grede v obalnem morskem ekosistemu bodo v okviru projekta ovrednotili tudi procese in izvore živega srebra, ki je pomembno okoljsko onesnaževalo. Rezultate pa bodo vključili v nastajajočo globalno mrežo opazovalnih sistemov Global Ocean Acidification Observing Network (GOA-ON), ki jo koordinira Mednarodna agencija za jedrsko energijo. »Tako bomo zagotovili celovit nabor podatkov o karbonatnem ravnotežju in zalogah organskega ogljika, ki bodo osnova za ovrednotenje procesov in njihovih vplivov na zakisanje obalnega morja,« pravi Ogrinčeva.
