Tiskane izdaje
Slovenj Gradec − Lokalni in regionalni koordinatorji letošnjega tedna mobilnosti so ovrednotili dejavnosti sodelujočih občin, izmenjali primere dobrih praks in razglasili najaktivnejše občine v letošnjem letu. Izbirali so med mestnimi in nemestnimi občinami. Med mestnimi je zmagovalka Novo mesto, med nemestnimi pa Krško. Letošnji finalistki med mestnimi občinami sta bili tudi Ljubljana in Nova Gorica, med nemestnimi občinami pa Sevnica in Tržič.
Večina občin finalistk je bila med najbolj dejavnimi že lani ali v prejšnjih letih. Merila za izbor so bila oddan program, izvedba številnih in raznolikih lokalnih in medobčinskih dogodkov, inovativne aktivnosti, celovitost programa, ki obravnava različne načine potovanja, spremljanje in vrednotenje dogodkov ter njihovih učinkov, izvedba in spremljanje trajnih ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti na dnevnih poteh.
Nekatere občine že več let gledajo naprej. Foto Tadej Regent/Delo
»Novo mesto, zmagovalka v kategoriji mestnih občin, je prepričala z zelo raznolikim programom, v katerega je bil vključen širok spekter sodelujočih (občani, vrtci, šole, starejši, župani, podjetja, nevladne organizacije, Nacionalni inštitut za javno zdravje ...). Organizirala je več kot 15 občinskih dogodkov, izjemno uspešno izvedla Pešbus ter sodelovala z gospodarskim sektorjem pri izvedbi Krkinega dneva brez avtomobila. Pripravila je štiri dogodke na medobčinski ravni, od tega dva v organizaciji občine in dva z njenim aktivnim sodelovanjem, več trajnih ukrepov, med njimi peš in kolesarske povezave, postavitev pametnih merilcev hitrosti, pričetek prenove mestnega središča ter promocija skorajšnje uvedbe javnega sistema za izposojo koles,« sporočajo z ministrstva za infrastrukturo.
Zmagovalka v kategoriji nemestnih občin Krško je poleg načrtovanega programa, ki je bil že sam po sebi bogat, izvedla še celo vrsto dodatnih aktivnosti povezanih s trajnostno mobilnostjo ter izvedene aktivnosti samoiniciativno strnila v izčrpno in pregledno poročilo. Pripravila je več kot 15 občinskih dogodkov in dva dogodka na regijski ravni, izvedla več trajnih ukrepov, med njimi eno prvih izvedb umirjanja prometa na regionalni cesti v državi − uvedba cone 30 ob OŠ Jurija Dalmatina, hkrati so bile izvedene tudi meritve pred in po izvedbi ukrepa. Drugi trajni ukrepi vključujejo odpravo večine ovir za gibalno ovirane v Krškem, nove ureditve za pešce in kolesarje, izboljšave javnega potniškega prometa, javni sistem za izposojo koles in medkrajevno kolesarsko povezavo, primerno za dnevne poti.
Obe zmagovalki sta za nagrado prejeli udeležbo na dvodnevni delavnici o trajnostni mobilnosti v Bruslju v organizaciji evropske komisije.
Zadnja leta zaključni dogodki potekajo v tisti občini, ki je bila prejšnje leto izbrana za zmagovalko, zato je letošnji potekal v mestni občini Slovenj Gradec, zmagovalki ETM 2016. Letošnjemu ETM se je pridružilo 71 slovenskih občin.
Mladi v zeleno
Na konferenci v tednu mobilnosti so mladi na delavnicah oblikovali 12 stališč za bolj trajnostno mobilnost in čisto okolje.
Na treh delavnicah je sodelovalo skoraj sto mladih. Foto Borut Tavčar/Delo
Med drugim podpirajo celostno posodobitev in razvoj konkurenčne infrastrukture železnic, kolesarskih in peš poti ter razvoj možnosti raznovrstnih oblik aktivne mobilnosti v kombinaciji z dostopnim javnim potniškim prometom (kolo na avtobus in vlak, postavitev koles za souporabo k šolam in javnim ustanovam).
Mladi želijo možnost razdelitve formalnega lastništva avtomobila med več oseb in hkratno znižanje davkov na solastništvo avtomobila. Še bolj podpirajo razvoj učinkovitega, poenotenega, lažje dostopnega in cenejšega javnega potniškega prometa za vse generacije, tudi zunaj urbanih območij in s podporo informacijskih tehnologij (enotna mobilna aplikacija, dostop do spleta).
Mladi želijo tudi vzpostavitev in širitev spletnih komunikacijskih platform za souporabo osebnih avtomobilov. V tej smeri je nekaj s ponudbo paketov za študente že uvedla platforma Avant2Go. Mladi ob tem zahtevajo možnost vključitve v postopke načrtovanja, odločanja in izvajanja mobilnostnih ukrepov. Kot pravijo, pa potrebujejo tudi odločevalce, ki živijo trajnostno in »ne le pridigajo o tem«.
Javni zgledi so pomembni, ne pridiganje. Foto Roman Šipić /Delo
Tako si želijo, da bi bile šole, organizacije, podjetja in javne ustanove bolj opremljene, denimo, s pokritimi kolesarnicami, tuši za zaposlene, dobrodošle so subvencije za električna kolesa, smernice in načrti za dejavno mobilne in drugo. V to sodijo tudi celostni šolski programi in družbeno odgovorno delo za prometno varnost.
Dobrodošla bi bila še promocija trajnostne mobilnosti z inovativnimi metodami, kot je zbiranje bonusov za ugodnosti pri nakupu vozovnic javnega prevoza in ob uporabi javnih koles. Ne nazadnje pa mladi podpirajo sistemske spremembe na področju zaposlovanja, stanovanjske problematike in policentričnega razvoja Slovenije. Zaposlitev mora biti čim bližje kraju bivanja, saj bo tako trajnostna mobilnost bolj smiselna in še preprosteje jo bo načrtovati kot v spalnih naseljih.
