Znanstveniki podprli sistem Nutri-Score
Sistem Nutri-Score je znanstveno podprt in omogoča hitro primerjavo živil.
Odpri galerijo
Oznaka Nutri-Score na žitih za zajtrk. FOTO: Redburn/wikipedia
V Evropski uniji se že nekaj časa bije boj, kako se bo označevala hranilna vrednost živil na sprednji strani embalaže, katerega razplet bo pomembno vplival na to, kako (ne)zdrava živila bomo v prihodnosti kupovali. Na eni strani so podporniki francoskega sistema Nutri-Score, Italija se zavzema za sistem Nutriform, britanski sistem prehranskega semaforja pa se bo zaradi brexita najverjetneje poslovil.
Jeziček na tehtnici v prid sistemu Nutri-Score, ki ga prostovoljno že uporabljajo Francozi, Nemci in Španci, so pred dnevi premaknili evropski znanstveniki, ki so izrazili podporo poenostavljenemu označevanju hranilne vrednosti z barvno lestvico in črkami ter evropsko komisijo pozvali k čimprejšnji uvedbi obveznega enotnega označevanja hranilne vrednosti živil na sprednji strani embalaže z njim. »Pobuda je podprta z obsežnim znanstvenim besedilom, ki dokazuje učinkovitost označevanja živil po sistemu Nutri-Score. Razvili so ga akademski raziskovalci brez navzkrižja interesov. Gre za edini sistem poenostavljene predstavitve hranilne vrednosti živil v Evropi, ki je bil predmet več kot 40 znanstvenih raziskav, objavljenih v recenziranih mednarodnih znanstvenih revijah,« je dejal prof. dr. Serge Hercberg z univerze Sorbonne Paris Nord. Pobudo je podpisalo 269 znanstvenikov in 21 strokovnih združenj iz 32 držav.
Kot pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko, sistem prehranskega profiliranja živil Nutri-Score kompleksne podatke o hranilni vrednosti in sestavinah pretvori v poenostavljeno oznako, sestavljeno iz petih črk (A-B-C-D-E), vsake v svoji barvi. Živilo se glede na sestavo razvrsti pod eno izmed črk, pri čemer so z zelenim A označena živila z najugodnejšo hranilno sestavo, z rdečim E pa takšna z manj ugodno. Algoritem v ozadju sistema Nutri-Score upošteva energijsko vrednost živila, hranila, katerih vnos želimo zmanjšati (sladkor, nasičene maščobe in sol), in tudi pozitivne komponente, kot so prehranske vlaknine, beljakovine, zelenjava, sadje, oreški …
Znanstveniki so v pobudi komisijo opozorili na »zavajajoče trditve«, s katerimi »nekateri deležniki, tudi s podporo posameznih držav članice EU [gre zlasti za Italijo]«, zavračajo uvajanje sistema Nutri-Score. Ti deležniki trdijo, da je obstoječ sistem označevanja živil s podatki v numerični obliki na hrbtni strani embalaže zadosten, ali pa podpirajo enobarvno označevanje, ki naj bi bilo »nevtralno«. Kot primer takšnega označevanja navajajo sistem tako imenovane baterije Nutriform. Znanstveniki, podpisani pod poziv komisiji, pa trdijo, da gre pri sistemu Nutriform le za prenovo formata GDA/RI (dnevnih orientacijskih vrednosti), ki so ga razvila živilska podjetja, in opozarjajo na pomanjkljivosti takšnega označevanja.
Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko meni, da je sistem Nutri-Score za potrošnike »zelo enostaven, saj omogoča hitro primerjavo med izdelki tudi takrat, ko nimajo časa primerjati različnih živil glede na sestavo oziroma hranilno vrednost, ki sta običajno prikazani na hrbtni strani embalaže«.
Slovenija se do vprašanja o najprimernejšem sistemu označevanja hranilne vrednosti živil na sprednji strani embalaže še ni opredelila, mnenja različnih deležnikov (Gospodarske zbornice Slovenije, ministrstva za zdravje, NIJZ, ministrstva za kmetijstvo in Zveze potrošnikov Slovenije) se zelo razlikujejo.
Jeziček na tehtnici v prid sistemu Nutri-Score, ki ga prostovoljno že uporabljajo Francozi, Nemci in Španci, so pred dnevi premaknili evropski znanstveniki, ki so izrazili podporo poenostavljenemu označevanju hranilne vrednosti z barvno lestvico in črkami ter evropsko komisijo pozvali k čimprejšnji uvedbi obveznega enotnega označevanja hranilne vrednosti živil na sprednji strani embalaže z njim. »Pobuda je podprta z obsežnim znanstvenim besedilom, ki dokazuje učinkovitost označevanja živil po sistemu Nutri-Score. Razvili so ga akademski raziskovalci brez navzkrižja interesov. Gre za edini sistem poenostavljene predstavitve hranilne vrednosti živil v Evropi, ki je bil predmet več kot 40 znanstvenih raziskav, objavljenih v recenziranih mednarodnih znanstvenih revijah,« je dejal prof. dr. Serge Hercberg z univerze Sorbonne Paris Nord. Pobudo je podpisalo 269 znanstvenikov in 21 strokovnih združenj iz 32 držav.
Komisija je maja lani v strategiji Od kmetije do vilic napovedala uveljavitev enotnega označevanja hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže do konca leta 2022.
Slovenija se do vprašanja še ni opredelila
Kot pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko, sistem prehranskega profiliranja živil Nutri-Score kompleksne podatke o hranilni vrednosti in sestavinah pretvori v poenostavljeno oznako, sestavljeno iz petih črk (A-B-C-D-E), vsake v svoji barvi. Živilo se glede na sestavo razvrsti pod eno izmed črk, pri čemer so z zelenim A označena živila z najugodnejšo hranilno sestavo, z rdečim E pa takšna z manj ugodno. Algoritem v ozadju sistema Nutri-Score upošteva energijsko vrednost živila, hranila, katerih vnos želimo zmanjšati (sladkor, nasičene maščobe in sol), in tudi pozitivne komponente, kot so prehranske vlaknine, beljakovine, zelenjava, sadje, oreški …
Znanstveniki so v pobudi komisijo opozorili na »zavajajoče trditve«, s katerimi »nekateri deležniki, tudi s podporo posameznih držav članice EU [gre zlasti za Italijo]«, zavračajo uvajanje sistema Nutri-Score. Ti deležniki trdijo, da je obstoječ sistem označevanja živil s podatki v numerični obliki na hrbtni strani embalaže zadosten, ali pa podpirajo enobarvno označevanje, ki naj bi bilo »nevtralno«. Kot primer takšnega označevanja navajajo sistem tako imenovane baterije Nutriform. Znanstveniki, podpisani pod poziv komisiji, pa trdijo, da gre pri sistemu Nutriform le za prenovo formata GDA/RI (dnevnih orientacijskih vrednosti), ki so ga razvila živilska podjetja, in opozarjajo na pomanjkljivosti takšnega označevanja.
Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko meni, da je sistem Nutri-Score za potrošnike »zelo enostaven, saj omogoča hitro primerjavo med izdelki tudi takrat, ko nimajo časa primerjati različnih živil glede na sestavo oziroma hranilno vrednost, ki sta običajno prikazani na hrbtni strani embalaže«.
Slovenija se do vprašanja o najprimernejšem sistemu označevanja hranilne vrednosti živil na sprednji strani embalaže še ni opredelila, mnenja različnih deležnikov (Gospodarske zbornice Slovenije, ministrstva za zdravje, NIJZ, ministrstva za kmetijstvo in Zveze potrošnikov Slovenije) se zelo razlikujejo.
