Tiskane izdaje
Ljubljana – Iztekajoče se leto, četrto po izbruhu krize, je bilo polno političnih pretresov in dramatičnih zasukov. Konec lanskega decembra je še kazalo, da je položaj takratne Janševe vlade trden, a se je že v prvih dneh januarja vse obrnilo na glavo.
»When numbers talk, bullshit walks. V prevodu, ko začnejo govoriti dejstva, ne bi smelo biti več prostora za politično demagogijo, celo v Sloveniji ne,« je izjavil Goran Klemenčič na predstavitvi poročila protikorupcijske komisije v začetku januarja, v katerem je ta ugotovila, da Zoran Janković (PS) ni prijavil sprememb na svojih bančnih računih v višini 2,4 milijona evrov, premoženje Janeza Janše (SDS) pa je se »nesorazmerno in nepojasnjeno« povečalo za najmanj 210.000 evrov.
Menjava vlade
Razkritje je imelo učinek politične atomske bombe; sledili so množični protesti in padec koalicije. Marca je prisegla nova vlada Alenke Bratušek, ki je v prvih izjavah obljubila, da bo pripeljala državo »varno do volitev«. Jeseni je premierka dobila zaupnico, koalicija pa je napovedala novo pogodbo do rednih volitev 2015.
Kljub temu so politične razmere v državi še vedno negotove. Jeseni se je ob nepremičninskem davku resno majala koalicija, PS še ni razčistila odnosa do ustanovitelja stranke Zorana Jankovića, na desnici pa so vse bolj očitne praske med SDS in NSi ter SLS na drugi strani. »Vsi ti politični pretresi kažejo na tako rekoč permanentno politično nestabilnost, ki traja že nekaj let. Ta nestabilnost je do neke mere povezana z nastopom gospodarsko-finančne krize, vendar bi bilo pretirano reči, da jo je kriza povzročila. Kriza je zgolj privedla do eskalacije konfliktov, ki so obstajali že prej, vendar v 'boljših časih' niso bili tako očitni,« ocenjuje Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije. Meni, da je kriza tudi »razgalila zgrešenost razvojnega modela, ki se je vzpostavil v začetku tranzicije«, politične spremembe zadnjega leta pa po njegovem mnenju »niso privedle do spremembe političnih praks«.
»Po precej burni prvi polovici leta je politično ozračje v drugi vse bolj stabilno. Po olajšanju ob bruseljski blagovesti, da banke niso bolj na psu, kot smo pričakovali, je vzdušje že skoraj adventno. Zdi se, kot da se stvari postavljajo na pravo mesto: policija dan na dan lovi lopove, vstajniki se politično profilirajo, vlada počne, kar je nujno. Koalicijske partnerice se zavedajo, da si razpada trenutno ne morejo privoščiti, čeprav ta hip nimajo politične alternative. Tudi NSi in SLS sta spoznali, da politična linija SDS ni obetavna, in vsaka po svoje iščeta tretjo pot. Generiranje zaupanja je na vseh ravneh ključna postavka. Največja neodvisna spremenljivka ostaja Zoran Janković,« pa meni Igor Pribac s filozofske fakultete.
Boj proti korupciji
Hkrati z bolečim »zdravljenjem« javnih financ in bančnega sistema, ki je zaznamovalo vseh osem mesecev mandata vlade Alenke Bratušek, se je ob pritisku javnega mnenja začelo pospešeno iskanje krivcev za zlom slovenske »zgodbe o uspehu«.
Hilda Tovšak, Bine Kordež in Dušan Črnigoj so končali za zapahi. Dvakratni predsednik vlade in prvak opozicije Janez Janša je bil na Okrajnem sodišču v Ljubljani obsojen v aferi Patria in po pritožbi čaka na odločitev višjega sodišča. Kriminalisti preiskujejo banke in tik pred koncem leta tudi korupcijo v zdravstvu. Minister Stanko Stepišnik je moral odstopiti, ker se je njegovo podjetje prijavljalo na razpise ministrstva, ki ga je vodil. Še vedno je negotova usoda Sama Omerzela in Romana Jakiča. Kljub temu je tričlanski senat protikorupcijske komisije konec leta nepreklicno odstopil, ker ni imel dovolj podpore za svoje delo v politiki.
»Poročilo KPK je pritisnilo pečat letu na začetku, odstop njenega senata ga je zaznamoval na koncu. Bolj kot preračunavanje pridelanih rdečih številk je leto zaznamovalo kolektivno samoizpraševanje o izprijenosti. A žal večinoma še vedno s pogledom, pretežno uprtim v preteklost. Dobra novica je, da smo se od kraških brezen iz povojnega časa letos premaknili k bančnim breznom iz poosamosvojitvenega časa. To vzbuja upanje, da bomo kdaj le zmogli dvigniti pogled in se začeli ozirati tudi v prihodnost,« ocenjuje protikorupcijski val v letu 2013 Pribac.
»Korupcija je zagotovo velik problem slovenske družbe. Občutljivost javnosti v tem oziru narašča, kar je pohvalno. Vendar pa se je treba lotiti sistemskih vzrokov zanjo. Ključni vzrok je v naravi 'tovarišijskega kapitalizma', torej v zlizanosti politične, poslovne in preostalih elit ter v zaprtosti, ki se kaže v obstoju monopolov na različnih področjih, ki vplivnim skupinam omogočajo privilegije. Tega pa se javnost premalo zaveda,« je manj optimističen Tomšič.
Strankarsko prerivanje
Kljub zahtevam vstajniškega gibanja, pa tudi širše javnosti, da se stare politične elite umaknejo, je letos odšel en sam predsednik stranke. Radovan Žerjav se je umaknil iz politike, vodenje SLS pa je prepustil Francu Bogoviču. Janša je bil že sedmič izvoljen za predsednika SDS, Karl Erjavec pa tretjič za predsednika Desusa. Na političnem »trgu« je nastala le ena nova pobuda, stranka Solidarnost.
