Tiskane izdaje
Ljubljana - Prva točka današnjega rednega zasedanja državnega zbora so bila poslanska vprašanja premierki Alenki Bratušek in ministrom.
Kot je bilo znano že vnaprej, so vsa štiri vprašanja, ki jih bodo koalicijski in opozicijski poslanci naslovili na premierko, povezani s problemi bančnega sektorja.
Vprašanje Jožefa Horvata, NSi: Od premierke želi slišati pojasnilo, ali bo vlada uvedla javno preiskavo, ki bo za vsa slaba posojila ugotovila, kdo je tako posojilo predlagal, kdo ga je odobril in kdo je imel od posojila korist.
Eno od Horvatovih podvprašanj premierki bo tudi, ali namerava vlada v NLB, NKBM in Abanki nemudoma zamenjati nadzorne svete in posledično uprave bank.
Odgovor Bratuškove:
Ta vlada nima problema z ugotavljanjem odgovornosti o bančni luknji. Veliko postopkov že teče. Pomembno pa je tudi, da skupno naredimo nekaj, da se kaj takšnega v naših bankah ne sme več ponoviti. Podatke smo dobili na mizo, vemo, kaj je treba narediti in to bomo naredili sami.
To je začetek tega, kar je treba narediti, da bodo banke lahko sanirale naše gospodarstvo.
Pomembno je, da ugotovimo, v katerem obdobju je to nastalo. Velika večina slabih posojil je nastala pred letom 2009.
Jožef Horvat: Ali vlada namerava v državnih bankah nemudoma zamenjat nadzornike in posledično uprave?
A. Bratušek: Prsta ne uperjam v nobeno vlado, ampak v obdobje. Dejstvo je, da se je v obdobju med letoma 2004 in 2008 državni dolg podvojil.
Tudi vprašanje poslanca največje opozicijske stranke SDS Zvonka Černača se nanaša na sanacijo bančnega sistema. Od Bratuškove pričakuje pojasnilo, kakšni bodo finančni viri in celotni obseg sredstev, ki bodo potrebna za sanacijo bančnega sistema. Kdo je odgovoren za bančno luknjo? So med njimi tudi vodstav bank? So odgovorni bivši guvernerji? Zakaj tistim, ki spornih kreditov niso vrnili, ni zamrznjeno premoženje? Zakaj nismo pridobili cenejših virov za sanacijo v Evropi?
A. Bratušek: »Če tega ne bomo storili, bomo morali prositi za tujo pomoč, se ponižati, izgubiti del suverenosti,« je v odgovoru premierka citirala nekdanjega premiera J. Janšo in navedla še dva citata.
Radikalno znižanje stroškov našega zadolževanja v zadnjih dneh nam kaže, da smo na pravi poti. Pomembno je, da stvari rešujemo sami, dejstvo je, da je drago, čeprav bi bilo v nasprotnem primeru še huje.
Kdo je odgovoren? Ne A. Bratušek ne Z. Černač nista tista, ki bosta o tem odločala. Imamo organe, ki bodo odločali o tem. Imajo mojo polno podporo.
Černač: Zakaj bomo Slovenci po 20 letih ponovno sanirali banke? Zato, ker je takrat sanacija potekala tako, da odgovorni niso nikoli odgovarjali. Vsako slovensko gospodinjstvo bo obremenjeno z bančno sanacijo z 6000 evri. Narod bo dvakrat plačal; s plačilom tajkunskih kreditov ter z izgubo služb in slabšim standardom.
Vprašanje Francija Pukšiča, SLS: Zakaj državljani, ki bodo obsežno dokapitalizirali banke, ne smejo zelo jasno vedeti, kaj se dogaja z njihovim denarjem, kako se ukrepa ter na kakšen način in pod kakšnimi pogoji nastajajo milijardni dolgovi države?
Bratušek: V skladu z ustaljeno mednarodno tržno prakso Slovenija tako kot ostali izdajatelji vrednostnih papirjev ne razkriva investitorja v dolžniške vrednostne papirje RS; razkritje bi investitorje lahko odvrnilo v nadaljnje investiranje in bi škodovalo interesom RS.
Naš interes je, da z objavo kateregakoli podatka ne ogrozimo poteka preiskav.
Koalicijsko vprašanje Bratuškovi pa je tokrat pripadlo vodji poslanske skupine največje vladne stranke PS Janiju Moderndorferju: Izhajajoč iz odstopne izjave senata protikorupcijske komisije, da je v okviru obstoječe zakonodaje storila vse, kar je mogla, pričakuje pojasnilo, katere sistemske ukrepe na področju pregona gospodarskega oziroma bančnega kriminala in boja proti korupciji načrtuje vlada.
Premierka je ponovila, da ji je žal, da je protestno odstopil senat protikorupcijske komisije. »Imam občutek, da so na sredi obupali. Mi nismo. Vrata korupcijski komisiji so bila vedno odprta, nikoli pa niso predlagali potrebnih sprememb zakonodaje za boljše delo,« je dejala.
Napovedala je, da bo vlada predlagala spremembo zakonodaje na tem področju. Za zaključek je navedla statične podatke, ki po njenem mnenju zanikajo trditve, da »nismo nič naredili v boju proti gospodarskemu kriminalu«.
*****
Vseh poslanskih vprašanj je 34.
DZ sicer na rednem decembrskem zasedanju čaka obravnava 11 zakonskih predlogov. Časovnica zasedanja največ časa namenja drugemu branju zakona o zdravilih, in to skoraj pet ur. Poslanci ga bodo obravnavali v torek.
