Afera Prijatelji v stečaju še ni dobila končnega epiloga

Anton Panjan se je pritožil proti oceni personalnega sveta za dve stečajni sodnici.

Objavljeno
20. maj 2013 23.11
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan je vložil pritožbi proti oceni sodniške službe personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani, ki ju je svet izdelal za tri nekdanje stečajne sodnike, znane iz afere Prijatelji v stečaju. Po naših neuradnih informacijah proti oceni za sodnici Dido Volk in Jelko Rozman.

Panjan, ki nam je potrdil vložitev dveh pritožb, o imenih sodnikov ni hotel govoriti, saj še vedno ni izkazano, da bi bila vsaj ena od pritožb vročena sodnici. Vendar gre po naših informacijah za sodnici, za kateri je personalni svet višjega sodišča presodil, da Dida Volk ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, Jelka Rozman pa, nasprotno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje. Proti oceni tretjega sodnika, ki ga je ocenjeval personalni svet, Gregorja Collautija, se Panjan ni pritožil, čeprav je sodnik prav tako dobil negativno oceno, in sicer da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje.

O vsebini pritožb Panjan ni hotel govoriti, saj med drugim ne ve, ali se je kdo od trojice sodnikov tudi pritožil na personalni svet vrhovnega sodišča. Dejal nam je le, da je pritožbi vložil iz več razlogov, tudi zato, ker »je zadeva negativno zaznamovala delo ljubljanskega okrožnega sodišča, čeprav je bila morda medijsko pretirano izpostavljena. Da bomo mirni, je prav, da se primer obravnava na obeh stopnjah, torej po pritožbi proti oceni personalnega sveta višjega sodišča še pred personalnim svetom vrhovnega sodišča. Ključni del pritožb izhaja iz moje presoje o tem, kdaj je kršen ugled sodniške službe in samega sodišča. V pritožbah sem poudaril nove okoliščine, ki jih personalni svet višjega sodišča ni upošteval ali pa jih ni mogel upoštevati. Hkrati sem se delno osredotočil tudi na oceno strokovnega dela.«

Iz ocen sodniških služb višjega sodišča ne izhaja, da bi moral kdo od trojice sodnikov zapustiti sodniške vrste. Lahko pa do tega privede odločitev personalnega sveta vrhovnega sodišča. V tem primeru ima zadnjo besedo sodni svet.

Nobenemu od treh sodnikov gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča, ki so nekoč vodili stečajne postopke in ki so se znašli v aferi Prijatelji v stečaju, se doslej ni zgodilo nič. Ali bo kaj drugače v prihodnje, bo znano, ko bodo sprejete nove odločitve.

Te so odvisne od personalnega sveta vrhovnega sodišča in morda tudi od odločitev sodnega sveta. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan, ki je vodenje sodišča prevzel februarja 2011, se pravi pozneje, kot se je zgodila omenjena afera, ki sega v leti 2008 in 2009, nam je včeraj potrdil, da se je pritožil zoper dve oceni personalnega sveta višjega sodišča. Po naših informacijah zoper oceni, ki ju je personalni svet izdelal za sodnici Dido Volk in Jelko Rozman, ne pa tudi zoper oceno, ki jo je svet izdelal za sodnika Gregorja Collautija.

Začasno zamrznjena

Naj spomnimo, da je afera, ki je izbruhnila v preteklem letu, nakazovala, da so zasebni stiki, ki so jih imeli stečajni sodniki s stečajnimi upravitelji, vplivali na to, kdo od upraviteljev je dobil pomemben stečaj in kolikšno nagrado mu je sodnik odredil. Službeni nadzor nad delom treh sodnikov ni prinesel dramatičnih ugotovitev, ocene sodniške službe tudi ne. Če prevedemo iz pravniškega jezika, pomenita oceni, ki sta ju dobila Volkova in Collauti, da je njuna kariera začasno zamrznjena, saj ne moreta napredovati, dokler ocen zoper njiju personalni svet ne bo spremenil (ta ocena v sodniških vrstah šteje za negativno), Rozmanova pa je dobila oceno, ki je med sodniki najbolj pogosta, torej da izpolnjuje pogoje za napredovanje (ta ocena šteje za srednje pozitivno). Toda samo zaradi ocen nobenemu od sodnikov ni treba zapustiti sodstva.

Meje zasebnega druženja

Anton Panjan je prepričan, da je prav, če afera, ki je dodobra zaznamovala delo gospodarskega oddelka in celotnega ljubljanskega sodišča, dobi odgovore na vseh ravneh. Tudi zaradi sodnikov, ki dobro delajo in ki prispevajo k temu, da so rezultati v zadnjih dveh letih bistveno boljši, kot so bili prej, saj so v tem obdobju storilnost dvignili za 40 odstotkov.

»Z delom argumentacije, ki jih je dal personalni svet višjega sodišča, se v dveh primerih nisem strinjal, zato naj se do tega opredeli še personalni svet vrhovnega sodišča. Moji pritožbi se deloma navezujeta na strokovno oceno, najbolj pa izhajata iz prepričanja o tem, da so bile v tej aferi, ki so jo nekateri mediji prenapihnili, kršitve ugleda sodniške službe in celotnega sodišča. Ker posebnih ukrepov ne morem predlagati, sem se odločil za pritožbi. Menim, da ko gredo meje znanstva v tesnejšo zasebnost, je na prvi potezi sodnik. Ta mora presoditi, ali lahko ta okoliščina pri strankah postopka vzbudi dvom o njegovi nepristranosti. Če že sam tako presodi, se bo iz postopka izločil. In večina sodnikov s tem nima težav. Jasno pa je tudi, da samo dejstvo, da je bil sodnik z nekom sošolec na pravni fakulteti, ni vzrok za njegovo izločitev. Prav tako je razumljivo, da okoliščina, če sodnik, denimo, s stečajnim upraviteljem skupaj preživlja dopust, zahteva sodnikovo izločitev.«

Na naše vprašanje, ali je bil v teh treh primerih personalni svet višjega sodišča bolj prizanesljiv z ocenami sodniške službe, nam je Panjan odgovoril, da zna sicer biti personalni svet »zelo oster pri ocenah. Pred kratkim sta morala dva sodnika - ni šlo za sodnika, ki bi delala na ljubljanskem sodišču - zaradi ocen personalnega sveta zapustiti sodniške vrste. Bil pa je tudi primer, da sem se zoper oceno sveta pritožil, ampak v korist sodnika, ker sem presodil, da ga je svet neutemeljeno strogo ocenil.«

Zdaj mora odločiti personalni svet vrhovnega sodišča. Možne so štiri poti: oceno lahko izboljša, lahko ostane pri enaki, lahko jo razveljavi, lahko pa izreče ostrejše sankcije.