Ali Bervar potrebuje še šefico kabineta?

Mitja Bervar ustanavlja svoj kabinet, ukinja službo za stike z javnostjo in z razpisom išče zunanjo.

Objavljeno
24. maj 2013 16.44
Marjan Maučec
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana - Od 40.000 do 130.000 evrov vreden javni razpis za storitev komuniciranja z javnostjo je prejšnji teden objavil državni svet. Zadnji podoben razpis svetnikov je lani dvignil veliko prahu. Takrat so za 33.360 evrov kupili mercedes 250 CDI 4matic in s tem nadomestili ukradenega beemveja.

Z iskanjem komercialnega ponudnika, ki bo za svet prihodnji dve leti skrbel za komuniciranje z javnostjo, novi predsednik Mitja Bervar utira novo pot pri delovanju najpomembnejših državnih institucij. Odkar imamo vlado, državni zbor, državni svet in predsednika republike, v teh institucijah za obveščanje javnosti skrbijo javni uslužbenc v posebnih službah, ki delo praviloma obdržijo tudi ob zamenjavah oblasti.

Predsednik dobi svoj kabinet

V državnem svetu imajo v takšni službi zdaj tiskovno predstavnico, urednico publikacij in zaposleno, ki skrbi za protokol. To službo, ki je doslej skrbela za obveščanje javnosti, konec tega tedna Bervar ukinja. Ustanavlja pa svoj kabinet, v katerem bo zaposlil vodjo kabineta za čas, dokler državni svet vodi Bervar. Neuradno se po parlamentu šepeta, da bi v državni svet lahko prišla Ariana Debeljak, ki je zdaj poslovna sekretarka v ljubljanski Operi, iz katere je v državni svet prišel že Bervar. Predsednik državnega sveta se bo s tem izenačil s predsednikom državnega zbora, ki ima tudi svoj kabinet. A tudi neprimerno več pristojnosti.

Vodja kabineta bo v državne svetu prevzela pooblastila, ki jih je imela ukinjena služba za medije, pri tem pa ji bo pomagal zunanji izvajalec, ki ga državni svet išče z javnim razpisom, na katerega se je mogoče prijaviti do srede prihodnjega tedna, teden pozneje nameravajo izbrati strokovno in cenovno najugodnejšega ponudnika, ki bo pripravil in izvedel načrt odnosov z javnostjo, koordiniral ter pripravil rešitve pri informiranju in komuniciranju z javnostjo, pregledoval in analiziral tisk, prenovil spletne strani, vodil tiskovne konference ter pripravljal gradiva, skrbeti bo moral tudi za »krizno komuniciranje«.  

Dolgo neuresničena namera

Postopke izbiranja bo vodil sekretar državnega sveta Marjan Maučec. Tri zaposlene v ukinjenem oddelku za medije bodo prerazporedili drugam v državnem svetu. V zakonu o državnem svetu je določeno, da ima predsednik podpredsednika, ki mu pomaga in ga nadomešča, in da ima državni svet tudi svojega sekretarja, ki vodi službo državnega sveta. Kabinet predsednika in vodja kabineta predsednika v zakonu o državnem svetu  nista nikjer omenjena. So pa ta delovna mesta v državnem svetu vključili v sistematizacijo, le ustanoviti si kabineta po tej sistematizaciji še nobeden od predsednikov v preteklosti ni upal.

Vzgled za poslance in vlado

»Državni zbor nikoli doslej ni imel svetovalne pogodbe z zunanjimi izvajalci za področje odnosov z javnostjo. Takšne storitve niti ne načrtujemo,« so nam pojasnili iz zbora, ko smo preverjali, ali načrtujejo podobne razpise kot Bervar. Tovrstne storitve od zaupanja vrednih podjetij in posameznikov sicer pogosto najemajo poslanske skupine, ki imajo tudi lastne strankarske predstavnike za stike z javnostjo.

»Urad vlade za komuniciranje nima (doslej jih niti ni imel) z zunanjimi izvajalci podpisanih pogodb o pomoči pri izvajanju rednih dejavnosti, povezanih z odnosi z javnostjo. Po podatkih, s katerimi razpolagamo na Ukomu, niti nobeno od ministrstev zdaj nima sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci s področja odnosov z javnostmi,« so o istem sporočili iz vlade.

V službi za odnose z javnostjo državnega zbora ob vodji dela še šest javnih uslužbencev. Dvaindvajset zaposlenih za stike z javnostjo pa zaposluje Ukom, dodatne še ministrstva. Najmanj, po enega, imata ministrstvo za kulturo in zdravje, največ, po pet, pa ministrstvi za obrambo ter za kmetijstvo in okolje. Predsednik republike ima za odnose z javnostmi zaposleni dve uslužbenki, zunanjih komercialnih uslug ne najema.

Iz državnega sveta so nam na vprašanje, ali so v preteklosti že najemali podobne storitve, povzeli, da so imeli leta 2007 pogodbo s podjetjem Modra celica, med letoma 2009 in 2011 dvakrat s podjetjem Sedemsedem, Tevž Korent in od takrat do junija lani s podjetjem Globaldreamvision.