Ankarančani in njihova pravica do oblasti

Ljubljana – Letos bi morale biti prvič, odkar je ustavno sodišče ustanovilo občino Ankaran, v njej lokalne volitve. Ali bodo, je še nekoliko prenagljeno napovedovati. Ne le zaradi nasprotij med Koprom in Ankaranom, trkom politike sledi tudi razdvojena pravna stroka.

Če začnemo pri zadnjih dogodkih, potem moramo najprej izpostaviti, da še ni jasno, ali bo državni zbor (DZ) na eni od izrednih sej na dnevni red uvrstil predlog deklaracije o ustavnih vidikih izvršitve odločbe ustavnega sodišča (US). To je junija 2011 samo ustanovilo občino Ankaran kot 212. slovensko občino po tem, ko volji prebivalcev za samostojno občino niso sledili poslanci DZ in občine niso ustanovili z zakonom. Pod predlog deklaracije je za zdaj podpisanih 21 poslancev, torej dva manj, kot jih zahteva parlamentarni poslovnik, da bi lahko bila izredna seja sklicana. Prvi podpisani pod predlog Jožef Kavtičnik (PS) še ni prepričan, da mu bo uspelo dobiti manjkajoča podpisa.

V zvezi z vprašanjem ustanovitve ankaranske občine, natančneje, v zvezi z dilemo, ali je US v tem primeru ravnalo v okviru svojih pristojnosti ali pa je poseglo v pristojnosti (DZ), so se političnim razhajanjem pridružila tudi različna mnenja v pravni stroki. Skupina poslancev, ki se je odločila za vložitev predloga deklaracije, s katerim bi DZ ugotovil, da ne more izvršiti odločbe US o ustanovitvi občine Ankaran, je upoštevala več strokovnih mnenj Evropskega centra za reševanje sporov – izdelavo mnenj je naročila koprska občina –, ki so jih med drugim izdelali pravni strokovnjaki Janez Čebulj, Franc Grad, Ivan Kristan in Janez Šmidovnik. Z deklaracijo bo DZ, tako pravijo predlagatelji, branil svojo integriteto, in če jo bo sprejel, bo ta zavezujoča tudi za predsednika DZ, ko bo razpisoval lokalne volitve.

Eni pravniki tako ...

Janez Čebulj je prepričan, da je US z ustanovitvijo občine Ankaran preseglo načelo delitve oblasti, saj si je vzelo zakonodajne pristojnosti, ne da bi DZ omogočilo, da odločbo US izvede kako drugače. Meni, da čeprav naj bi šlo v odločbi US za način njene izvršitve, torej začasno ureditev stanja, ki ga zakonodajalec lahko spremeni z zakonom, gre v resnici za trajno ureditev, ki je DZ ne more spremeniti v okviru normalnega zakonodajnega delovanja. Franc Grad ocenjuje, da je US DZ kot edinemu zakonodajnemu organu z ustanovitvijo občine Ankaran onemogočilo, da bi spremenil zakon o ustanovitvi občin. Ivan Kristan je prepričan, da gre za odločilno vprašanje pravne države. S tem, da je US sprejelo odločitev, ki je v izrecnem nasprotju z ustavo, je ravnalo nesprejemljivo in protiustavno. Janez Šmidovnik poudarja gospodarski nacionalni interes. Z »ustanovitvijo« občine Ankaran je bil v območje edinega gospodarskega pristanišča Slovenije vnesen trajni sistemski razdor zaradi nezdružljivih interesov dveh lokalnih skupnosti na istem nedeljivem prostoru koprskega pristanišča. Če bi taka ureditev obveljala, zaradi tega ne bi trpela samo občina Koper, ampak vse gospodarstvo Slovenije.

... drugi pravniki tako

Za občino Ankaran so pravno mnenje izdelali pravni strokovnjaki Ciril Ribičič, Lojze Ude in Rajko Pirnat, ki imajo povsem drugače poglede na ankaransko zgodbo. Ciril Ribičič opozarja, da DZ ni hotel ustanoviti občine Ankaran, čeprav je razpisal referendum, na katerem je več kot polovica volivcev glasovala za Ankaran. US je ugotovilo, da je to kršitev enakosti pred zakonom in da je takšno odločanje arbitrarno. DZ je zato naložilo, da ustanovi občino Ankaran, pa tega ni storil. Ribičič poudarja, da so ustavna sodišča po Evropi v zadnjih 50 letih razvila nove načine in vsebine odločanja, s katerimi zagotavljajo, da ima US zadnjo besedo pri razlagi in spoštovanju ustave ter varstvu človekovih pravic. Tudi naše US je že večkrat poseglo po stopnjevanju sankcij, da je zagotovilo spoštovanje svojih odločb (interpretativne odločbe, spreminjanje zakonske določbe s črtanjem ene besede, predlaganje sodnice namesto sodnega sveta, nadomeščanje odločitev volilnih komisij, ustvarjanje pravne podlage za izdajanje upravnih odločb v primeru izbrisanih, urejanje profesionalnega opravljanja funkcije predsednika državnega sveta ...). In še, tako pravi Ribičič, Mestna občina Koper je večkrat skrajno nekorektno posegala v območje Ankarana (prodaja zemljišča, rezerviranega za pokopališče, spreminjanje meja med krajevnimi skupnostmi, območje bodoče občine Ankaran ne bi obsegalo območja Luke Koper, prodaja nepremičnin brez soglasja Ankarančanov in podobno). Zato se zgodba ni začela z ustanovitvijo občine, ampak že veliko prej, zato je tudi US, tako Ribičič, odločilo, kot je.

In potem ...

Napovedovanja o tem, ali bo v odloku o razpisu lokalnih volitev omenjena občina Ankaran, so zato nehvaležna. Zelo verjetno je, da se bo zaradi njega na US obrnila ali koprska ali ankaranska občina.