Tiskane izdaje
Ljubljana – Alenka Bratušek je primernejša za vodenje stranke Pozitivna Slovenija, a Zoran Janković ima v stranki večji vpliv. Tako ocenjujejo sodelujoči v tokratni anketi Dela. V njej so se izrekali tudi o novem nepremičninskem davku.
Vodilna vladna stranka Pozitivna Slovenija (PS) bi morala imeti prihodnjo soboto kongres, vendar so ga preložili na čas pred volitvami. Na tem kongresu bi se morala kot kandidata za predsednika stranke pomeriti Alenka Bratušek in Zoran Janković. Kateri od njiju je primernejši za vodenje te stranke, so vprašali sodelujoče v anketi Dela, ki je odslej Delovim uporabnikom na voljo tudi v obliki interaktivne infografike.
Večina, 57 odstotkov, jih meni, da je to Alenka Bratušek. Za Jankovića se jih je izreklo šestkrat manj, le devet odstotkov. Preostali se niso znali ali hoteli opredeliti. Zanimivo je, da je podpora Bratuškovi najvišja prav med potencialnimi volivci PS, in sicer kar 88 odstotkov.
In kdo je po mnenju anketirancev bolj vpliven? Kar tri četrtine jih večji vpliv pripisuje Jankoviću, Bratuškovi pa skoraj šestkrat manj, le 13 odstotkov vprašanih. Tudi pri tem vprašanju simpatizerji PS odstopajo, saj jih je večji vpliv Bratuškovi pripisalo 29 odstotkov. Anketirane so vprašali še, ali bi se Zoran Janković in Janez Janša morala umakniti iz aktivne politike. Znatna večina je prepričana, da bi se morala oba: pri Jankoviću je tako menilo 86, pri Janši 83 odstotkov vprašanih.
Kaj o tem pravijo simpatizerji njunih strank? Potencialni volivci SDS so v večini proti temu, da bi se Janša umaknil (za 39, proti 61 odstotkov). Simpatizerji PS pa so večinoma za Jankovićev umik, a manj kot povprečni anketiranci (za 54, proti 41 odstotkov).
Enako vprašanje o umiku Jankovića in Janše iz aktivne politike so anketirancem zastavili že januarja – po objavi poročila protikorupcijske komisije. Rezultat je bil skoraj enak: Janković 89, Janša 86 odstotkov.
Nepremičninski davek
Nepremičninski davek, o katerem se odloča te dni, nima podpore javnosti. Anketa Dela je pokazala, da je proti kar tri četrtine vprašanih. Tisti, ki so izračunali, kaj bo novi davek pomenil zanje, ugotavljajo, da bodo plačevali več kot doslej.
Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da davek bolj kot drugi podpirajo simpatizerji SD (42 odstotkov) ter visoko izobraženi in upokojenci (oboji 31 odstotkov).
Večina anketirancev še ni izračunala, kaj pomeni uvedba nepremičninskega davka za njihovo gospodinjstvo, 27 odstotkov pa jih je.
In kaj ugotavljajo – bodo plačevali več ali enako kot zdaj? Da bodo plačevali približno enako, jih ocenjuje vsega osem odstotkov. Polovica, 51 odstotkov, jih pričakuje, da bodo plačevali več, še nadaljnjih
_______
Naročnik ankete je uredništvo Dela.
