Tiskane izdaje
Ljubljana − Napovedane interpelacije zoper vsaj dva ministra, finančnega in notranjega, imajo precejšnjo, a ne večinsko podporo v slovenski javnosti, je pokazala tokratna anketa Dela.
»Pozitivna Slovenija napoveduje interpelacijo proti ministroma Janezu Šušteršiču in Vinku Gorenaku. Je interpelacija v tem primeru po vašem mnenju upravičena?« so vprašali anketirane. Največ, 41 odstotkov, jih je odgovorilo pritrdilno, torej da je interpelacija upravičena. Nasprotnega mnenja, da ni upravičena, jih je bilo 34 odstotkov. Kar četrtina, 25 odstotkov, pa se jih ni znalo ali hotelo opredeliti o tem vprašanju.
Interpelacijo najbolj podpirajo anketiranci, stari od 26 do 35 let (51 odstotkov), najmanj pa nad 66 let (27 odstotkov). Proti interpelaciji so predvsem simpatizerji SDS (71 odstotkov) in Desusa (58 odstotkov), najbolj jo podpirajo simpatizerji PS (68 odstotkov).
V tokratni anketi pa so sodelujoče spraševali tudi o zniževanju pokojnin, o izbrisanih, o spremembah delovnopravne zakonodaje in o predčasnih volitvah. Slednje, je pokazala anketa, nimajo podpore v javnosti.
Ni podpore predčasnim volitvam
Znižanje pokojnin ni upravičen varčevalni ukrep, meni znatna večina sodelujočih v anketi Dela. Plačanemu odmoru za malico in dodatku za delovno dobo se ne bi odrekel skoraj nihče. O nekaterih drugih vprašanjih pa so mnenja različna.
Po uveljavitvi varčevalnega superzakona je ta mesec začelo učinkovati določilo o znižanju pokojnin nekaterim skupinam ljudi. Prizadelo je okoli 26.000 upokojencev. Pa je to upravičen varčevalni ukrep? Za znatno večino, 74 odstotkov anketiranih, ni. Da je ukrep upravičen, jih meni le petina, 20 odstotkov.
Podrobnejši pregled rezultatov ankete pokaže, da je mnenje o tej zadevi tesno povezano s strankarsko naklonjenostjo anketirancev. Proti znižanju so zlasti simpatizerji PS (93 odstotkov), za znižanje pa se ogrevajo predvsem simpatizerji SDS (48 odstotkov).
Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim izdalo sodbo o izbrisanih in jim prisodilo odškodnino. Sodelujoče v anketi smo vprašali, kakšno je njihovo mnenje o tej odločitvi sodišča. Pokazalo se je, da je slovenska javnost glede tega vprašanja precej razdvojena. Teh, ki se s sodbo o izbrisanih ne strinjajo (seštevek odgovorov se ne strinjam in sploh se ne strinjam), je ravno toliko kot teh, ki se z njo strinjajo (seštevek odgovorov se strinjam in zelo se strinjam): 33 odstotkov.
Z odločitvijo evropskega sodišča v primeru izbrisanih se najbolj strinjajo starejši od 50 let (38 odstotkov), najmanj se strinjajo simpatizerji SDS (53 odstotkov).
Sprememba delovnopravne zakonodaje
Pripravlja se sprememba delovnopravne zakonodaje. Socialni partnerji so že začeli pogovore o njih. Gre za novo ureditev predpisov o delovnih razmerjih, denimo vprašanja zaposlitve za določen oziroma nedoločen čas, za odpravnine delavcem ob presežkih ali upokojitvi, poenostavitve odpuščanj in zaposlovanja delavcev itd.
Dobra tretjina anketiranih, 35 odstotkov, podpira spremembo delovnopravne zakonodaje. Skoraj polovica, 49 odstotkov, pa spremembi nasprotuje.
Najbolj jo podpirajo anketiranci iz najvišje starostne skupine − starejši od 66 let (42 odstotkov), najmanj pa iz najmlajše − stari od 18 do 25 let (63 odstotkov). Bolj jo podpirajo višje izobraženi − višja šola ali več (45 odstotkov za). Po strankarskih simpatijah pa so ji najbolj naklonjeni simpatizerji SDS (57 odstotkov za), najmanj pa simpatizerji DL (60 odstotkov proti).
Če je na splošno še najti nekaj podpore reformi dela, pa se vse neha, ko gre za konkretna vprašanja, kjer bi se posameznik moral sam čemu odreči. Ena od idej je denimo oprava odmora za malico. Na vprašanje, ali bi se odrekli plačanemu 30-minutnemu odmoru za malico, je le ena petina vprašanih odgovorila pritrdilno, skoraj vsi ostali, 79 odstotkov, pa se tej pravici niso pripravljeni odreči.
Še bolj odklonilno so anketiranci naravnani pri vprašanju, ali bi se bili pripravljeni pri plači odreči dodatku za delovno dobo in stalnost. Le devet odstotkov sodelujočih v anketi bi to sprejelo, 87 odstotkov pa jih tega odrekanja ne sprejema.
Predčasne volitve
Ko so v PS začeli omenjati interpelacije, so se v SD odzvali z omembo predčasnih volitev. Predsednik stranke Igor Lukšič sicer razlaga, da je vodja poslanske skupine Janko Veber samo odgovarjal novinarjem, ki so ga spraševali, kakšne so še druge možnosti razen interpelacije, in da stranka za zdaj ne razmišlja ne o interpelaciji ne o predčasnih volitvah. Sodelujoči v anketi Dela pa so vendarle odgovarjali na vprašanje, kakšno je njihovo mnenje o predčasnih volitvah.
Posebne podpore predčasne volitve za zdaj nimajo. Na petstopenjski lestvici od sploh se ne strinjam s predčasnimi volitvami do zelo se strinjam s predčasnimi volitvami je več odgovorov na prvih stopnjah. Seštevek odgovorov se ne strinjam in sploh se ne strinjam je 58 odstotkov, medtem ko je seštevek dveh pritrdilnih odgovorov 26 odstotkov.
Z idejo o predčasnih volitvah se v največji meri strinjajo mladi od 25 do 36 let (34 odstotkov), najmanj pa stari nad 50 let (67 odstotkov). Najbolj predčasnim volitvam nasprotujejo simpatizerji SDS (90 odstotkov) in SLS (80 odstotkov), najbolj pa se z njimi strinjajo simpatizerji PS (48 odstotkov) in SD (45 odstotkov).
