Tiskane izdaje
Ljubljana – Dejstvo, da vlada Mira Cerarja nima gospodarskega ministra že več tednov, je po mnenju velike večine sodelujočih v tokratni raziskavi javnega mnenja velik problem. Tako jih meni dve tretjini, le za desetino pa to ni noben problem. Po strukturi so zaradi tega dejstva bolj zaskrbljeni anketiranci srednjih let, s poklicno izobrazbo in ženske.
Potem ko se je pokazalo, da Gojko Koprivec ni več ministrski kandidat, je največ kritik dobil predsednik vlade Miro Cerar. Anketirancem smo našteli nekaj trditev, ki so bile izrečene v teh dneh, in najbolj jih je prepričalo to, da si je Cerar s premiersko vlogo naložil več, kot je sposoben narediti. Tej trditvi sledi prepričanje, da težave z iskanjem ministrov kaže nezaupanje ljudi v politiko, veliko jih tudi meni, da zaplet z izborom ministra ni neobičajen, da so podobne probleme imeli že v prejšnjih vladah, dobra desetina pa se strinja, da Cerar tokrat ni imel srečne roke. Da si je premier naložil več, kot je sposoben narediti, menijo zlasti podporniki SDS, anketiranci s poklicno šolo in anketiranci v starostnem obdobju od 26 do 35 let. Da Cerar ni imel srečne roke, pa menijo predvsem podporniki SMC in SD.
Predlog nekaterih, da bi bilo dobro v primeru, ko ni dobrih kandidatov za gospodarskega ministra, združiti gospodarski in finančni resor, v anketi ni dobil podpore. Tako jih meni skoraj polovica sodelujočih, medtem ko je ideja sprejemljiva za dobro tretjino vprašanih.
Drugi sklop vprašanj tokratne ankete se nanaša na vprašanje varčevalnih ukrepov v šolstvu in varstvu otrok. Predlog, da bi spremenili normative v osnovnih šolah in dopustili več otrok v oddelkih, podpira dobra četrtina sodelujočih, nasprotujeta pa mu slabi dve tretjini. Podobno sliko dobimo na področju vrtcev, kjer smo vprašali, ali je za anketirance sprejemljivo, da bi v posameznem oddelku vrtca povečali število otrok za enega ali dva. Ta predlog podpira 43 odstotkov, nasprotuje pa mu 47 odstotkov vprašanih. Spremembo normativov zlasti zagovarjajo podporniki SDS, anketiranci s poklicno šolo, mlajši in moški, medtem ko ukrepu nasprotujejo anketiranci v starostni dobi od 26 do 35 let, bolje izobraženi, ženske in zaposleni.
In ključno vprašanje v prihodnjih dneh - kakšno stališce ima javnost do napovedanih protestov javnega sektorja zaradi varčevalnih ukrepov? Na podlagi odgovorov lahko sklepamo, da je javnost razdeljena na polovico, morda se tehtnica celo nekoliko nagiba v korist tistih, ki nasprotujejo protestom, a bi bilo treba to bolj raziskati. Od sodelujočih bi se protestov sindikatov javnega sektorja udeležilo šest odstotkov, podporo jih izraža še dodatna dobra tretjina vprašanih, medtem ko protestov ne podpira slaba polovica anketiranih, desetina pa se jih še ni znala opredeliti.
