Tiskane izdaje
Da je določanje minimalne plače zelo dober ali dober ukrep, meni več kot polovica vseh, ki so sodelovali v anketi Dela, medtem ko nasprotno meni slaba petina anketirancev, približno toliko pa se jih ni moglo izjasniti, ali gre za dober ali slab ukrep. Ko analiziramo podatke skozi sociodemografsko optiko, se izkaže, da so inštrumentu minimalne plače bolj naklonjeni simpatizerji Levice, SD, podporniki Liste Marjana Šarca pa tudi anketiranci z visokošolsko izobrazbo in poklicno šolo. Da je ukrep minimalne plače slab, pa menijo podporniki SDS in upokojenci.
Infografika: Delo
Ko preidemo v anketi h konkretnim številkam, je razpoloženje anketirancev zlahka določljivo. Vprašali smo jih namreč, kaj menijo o trenutnem znesku minimalne plače, ki znaša 613 evrov neto oziroma 805 evrov bruto. Odgovor ne bi mogel biti bolj jasen - več kot 90 odstotkov vseh, ki so sodelovali v anketi, je odgovorilo, da gre za nizek (52 odstotkov odgovorov) ali zelo nizek (39 odstotkov) znesek plačila, ki naj bi ga zaposleni še dobil v Sloveniji po opravljenem enomesečnem delu. Da gre za ustrezno višino plače, meni zgolj 7 odstotkov vprašanih.
Infografika: Delo
Ko vprašamo o predlogu dviga minimalne plače za 25 evrov oziroma za 4,7 odstotka, 80 odstotkov vprašanih podpre pobudo ministrice za delo Anje Kopač Mrak, 13 odstotkov pa jih ne podpira predloga. Zanimivo je tudi naslednje vprašanje, ki je povezano z argumentacijo v podporo in proti dvigu minimalne plače v tolikšnem znesku. Kot je znano, so sindikati delavcev odločno zavzeli stališče, da je dvig minimalne plače več kot upravičen, glede na rast življenjskih stroškov in visoko gospodarsko rast, združenja delodajalcev pa opozarjajo na pretiran dvig minimalne plače, saj je inflacija v minulem obdobju znašala 1,7 odstotka in je uskladitev minimalne plače upravičena le za tolikšen znesek. Več kot polovica anektiranih je odgovorila, da so jim v tem primeru bliže argumenti sindikalne strani, 13 odstotkov pa jih je navedlo, da so jim bliže argumenti delodajalcev. Po križanju podatkov si lahko ustvarimo bolj natančno sliko, da so argumentom delodajalcev bolj blizu podporniki SDS in NSi, argumentom sindikatov pa anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo in podporniki SD.
Infografika: Delo
V nadaljevanju smo nekoliko razširili spekter zanimanja o plačah, saj se je v razpravah izpostavljalo tudi, da so plače nasploh preveč obdavčene. V anketi ugotavljamo, da tako meni velik delež slovenske javnosti, saj kar 85 odstotkov anketiranih pritrjuje mnenju, da so plače v Sloveniji preveč obdavčene, da so ravno prav, pa meni slaba desetina vprašanih.
Infografika: Delo
Ko k temu dodamo še vprašanje o splošnem občutku dojemanja davkov, so visoki, nizki ali na ustrezni ravni, ugotovimo, da je splošno prepričanje v državi - da so davki previsoki. Da imamo zelo visoke davke, meni skoraj štiri desetine vprašanih, da imamo visoke, pa skoraj pet desetin. Na tej točki nimamo običajnih ideoloških razlik med podporniki levih ali desnih, saj tako podporniki SDS kot podporniki SD menijo, da imamo zelo visoke ali visoke davke.
Infografika: Delo
In če se je kdo v zadnjih dneh spraševal, čemu v politiki toliko govorijo o minimalni plači, nižji obdavčitvi plač, opozicijska NSi pa je celo vložila paket zakonov za znižanje davkov, nam odgovor poda anketa. Zanimalo nas je namreč, kako pomembne bodo teme o davkih, obremenitvah plač in DDV za volivce pri odločanju o podpori za katero od političnih strank - nedvomno pomembno. Za 70 odstotkov anketiranih bodo teme o davkih in obdavčitvah plač pomembna tema in bi lahko močno vplivale na presojo in odločitev številnih volivcev.
Infografika: Delo
