Anketa Dela: Udeležba na referendumu o arhivski noveli ne bo velika

Ljubljana – Udeležba na referendumu o arhivski noveli ne bo velika, nam razkriva zadnja raziskava javnega mnenja, ki je bila opravljena še pred prazniki. Udeležilo bi se ga precej manj volilnih upravičencev kot evropskih volitev, ki bodo 25. maja.

Po anketi Dela bi se referenduma zagotovo udeležilo 19 odstotkov sodelujočih, možnost udeležbe pa jih omenja še 17 odstotkov, medtem ko je na drugi strani 38 odstotkov vprašanih odločenih, da se referenduma ne nameravajo udeležiti, 21 odstotkov pa je odgovorilo, da se ga verjetno ne bodo udeležili. Ker se na referendumu napoveduje majhna udeležba, ne presenečajo napori predlagateljev v vrstah SDS, da bi ga izpeljali vzporedno z enimi od predvidenih volitev. Poskus, da bi ga izpeljali na dan evropskih volitev, je že propadel.

V sobotni izdaji Dela smo objavili izsledke ankete, da bi se evropskih volitev zagotovo udeležilo 28 odstotkov vprašanih, verjetno pa še 23 odstotkov. Pogled na številke razkriva, da je v interesu predlagateljev, da bi referendum izvedli hkrati z volitvami, saj bi bila udeležba večja in s tem večja tudi verjetnost potrditve zakona na referendumu.

Kot je znano, je prvotni načrt večine poslanskih skupin v državnem zboru, da bi referendum izpeljali 4. maja, preprečilo ustavno sodišče, zato je parlamentarna večina pozneje odločila, da bo referendum 8. junija.

Tudi na to odločitev državnega zbora se je SDS pritožila na ustavno sodišče z argumentacijo, da je treba referendum izpeljati hkrati z lokalnimi volitvami, ki bodo jeseni, ker to pomeni »najmanjše možne stroške in največjo možno udeležbo«.

S stanjem demokracije anketiranci vsesplošno nezadovoljni

Po zadnji raziskavi Dela so prebivalci Slovenije precej zdelani od vsesplošne krize. Malo več kot tretjina jih je prepričanih, da bo v prihodnje še slabše, s stanjem demokracije pa so vsesplošno nezadovoljni.

V anketi na vprašanje, kako ste zadovoljni s stanjem demokracije, z možnim odgovorom zelo zadovoljen nismo dobili niti enega odziva. Le osem odstotkov jih je z demokracijo zadovoljnih, 27 odstotkov se jih ni moglo odločiti, ali so zadovoljni ali nezadovoljni, dve tretjini pa jih je nezadovoljnih. Pogled v prihodnost tudi ni ravno rožnat, saj jih dobra tretjina meni, da bo prihodnje leto še slabše, tretjina meni, da bo bolje, slaba tretjina pa, da bo enako.
Anketiranci so se tudi pri vprašanju o zadovoljstvu z materialnim položajem razdelili na približne tretjine. Prva tretjina je zadovoljna s tem, kar zasluži ali kar ima, druga tretjina ni ne zadovoljna ne nezadovoljna, preostala dobra tretjina pa je s finančnim položajem nezadovoljna. Nadpovprečno so s svojim finančnim položajem zadovoljni zaposleni, medtem ko so bolj nezadovoljni upokojenci.

V tokratni anketi nas je tudi zanimalo vprašanje, o katerem se zadnje čase veliko govori, statistika pa ga že kaže − o odlivu mladih v tujino. Na splošno nas je zanimalo, ali bi vprašani odšli delat ali študirat na tuje. Dvaintrideset odstotkov anketiranih je odgovorilo, da je zadnje čase razmišljalo o odhodu v tujino, 68 odstotkov pa ne. Če pa izločimo iz ankete upokojence, dobimo že drugačno sliko, ker se delež tistih, ki razmišljajo o odhodu v tujino, občutno poveča in se približamo polovici aktivne populacije. Da bi šli delat ali študirat v tujino, je v anketi odgovorilo 45 odstotkov aktivne populacije, da je vendarle bolje doma, pa jih meni 55 odstotkov. O odhodu v tujino nadpovprečno pogosto razmišljajo brezposelni, mlajše generacije (stari od 18 do 36 let), anketiranci iz Podravske, Koroške in Gorenjske regije, ljudje z visokošolsko izobrazbo in moški.

----------------------
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 433 odraslih državljanov 22. in 24. aprila 2014 opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.