Anketa Dela: Uredba o meji ima podporo

Strožji nadzor na meji je dobrodošel, ne pa tudi kolone.

tor, 18.04.2017, 06:00

Ljubljana - Največji krivec za večurne zastoje na slovenskih mejnih prehodih s Hrvaško je Evropska unija, je pokazala tokratna anketa Dela, ki je bila izvedena sredi tedna, ko so se pokazali prvi učinki evropske uredbe o strožjem nadzoru na zunanjih evropskih mejah.

Da večurno čakanje na južni meji ni sprejemljivo, je menilo več kot 70 odstotkov sodelujočih v anketi, zgolj četrtine to ni motilo, več kot polovica vprašanih pa je podprla evropsko uredbo, zaradi katere so na začetku aprila policisti preverjali vsakega potnika na evropski schengenski meji. To se dogaja od mejnega prehoda Dragonja ob Jadranskem morju, prek poljsko-ukrajinske meje, do baltskih držav, ki imajo na severu Evrope schengensko mejo z Rusko federacijo.

O zastojih na mejah so poročali od Baltika do Jadrana, kar ni motilo 54 odstotkov vprašanih, 39 odstotkov vprašanih, ki so sodelovali v anketi, pa je odgovorilo, da ne podpirajo tega ukrepa, čeprav je bil sprejet zaradi večje varnosti v Evropi. Evropska uredba, ki zapoveduje strožji nadzor na zunanjih evropskih mejah, je namreč posledica vse večjega strahu med prebivalci Evrope, kjer vsakdanji življenjski ritem vsake toliko časa pretrese teroristični napad (Nica, Berlin, Stockholm itd.). Strožji nadzor zunanjih evropskih meja so podprli predvsem anketiranci z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo ter upokojenci, uredbi EU so nasprotovali podporniki ZL, anketiranci z višjimi osebnimi prihodki (več kot 1500 evrov mesečno) in ljudje z visokošolsko izobrazbo.

Čeprav je bila uredba sprejeta zaradi večje varnosti, je kar 70 odstotkov vprašanih menilo, da evropska mesta ne bodo bolj varna zaradi uredbe o strožjem nadzoru potnikov na zunanjih evropskih mejah, zgolj slaba četrtina pa, da bodo odslej evropska mesta bolj varna. Na vprašanje o odgovornosti za večurne zastoje na južni meji je večina vprašanih pokazala s prstom na Evropsko unijo oziroma njene institucije. Na drugo mesto so postavili slovensko vlado, na tretje notranje ministrstvo in na četrto hrvaško vlado.

Minuli teden se je slovenska vlada zelo razveselila neodvisnega poročila evropske komisije o stanju pravosodja po državah članicah, v katerem je mogoče ugotoviti, da se je stanje slovenskega pravosodja izboljšalo. Zato nas je zanimalo, kakšno mnenje o pravosodju imajo prebivalci Slovenije.

Anketirance smo vprašali, ali zaupajo slovenskemu pravosodju. Skoraj 70 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da ne zaupa ali sploh ne zaupa pravosodju, dobra četrtina pa, da zaupa slovenskemu pravosodju. S tem so se ujemali tudi odgovori na vprašanje, v kakšnem stanju je po mnenju anketirancev slovensko pravosodje. Več kot 60 odstotkov anketiranih je bilo prepričanih, da je slovensko pravosodje v slabem stanju, slaba desetina je menila, da je v dobrem, četrtina pa se ni opredelila.

Zanimalo nas je še, ali anketiranci dojemajo pravosodje kot neodvisno vejo oblasti, saj le takšno lahko odigra vlogo nepristranskega razsodnika. S trditvijo, da je pravosodje neodvisna veja oblasti, se ni strinjalo več kot 60 odstotkov vprašanih, le 14 odstotkov je menilo, da je neodvisna veja oblasti, preostali se niso opredelili. Slovenskemu pravosodju v glavnem zaupajo podporniki SD in veliko anketirancev v starostni skupini od 18 do 24 let, 60 odstotkov podpornikov SDS pa slovenskemu pravosodju sploh ne zaupa.


Prijavi sovražni govor