Anketa Dela: Večina ni praznovala dneva državnosti

Državni praznik, ki smo ga slavili prejšnji torek, večina vprašanih ni doživljala nič kaj praznično.

Objavljeno
30. junij 2013 17.47
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika
Ljubljana – Za večino dan državnosti ni kak praznik, je pokazala tokratna anketa Dela. Z novo premierko Alenko Bratušek je javnost po prvih stotih dneh vlade razmeroma zadovoljna, za privatizacijo zdravstva pa ni skoraj nihče.

Dan državnosti je praznovalo 40 odstotkov anketiranih, 60 odstotkov pa ne. Državni praznik, ki smo ga slavili prejšnji torek, torej večina vprašanih ni doživljala nič kaj praznično.

Tudi letos je bil ta praznik povod za politične spore. Nekatere politične stranke so bojkotirale državno proslavo. Tako ravnanje za večino ni sprejemljivo. »Morali bi se udeležiti proslave,« je na vprašanje, kaj menijo o tem, odgovorilo 53 odstotkov vprašanih. Da o tem nimajo mnenja, ker udeležba na proslavah ni obvezna, jih je menilo 28 odstotkov, 14 odstotkov pa se jih je z dejanjem strinjalo, ker so imeli za bojkot upravičen razlog.

Velika večina se tudi strinja, da je bilo ob državnem prazniku mogoče zaznati, da je Slovenija politično razdeljena. »To je slovenska realnost,« pravi 78 odstotkov anketiranih. Še nadaljnjih šest odstotkov se strinja s trditvijo o politični razdeljenosti, a to se mi ne zdi tako velik problem. Nasprotno, da gre za umetno ustvarjanje delitev, jih meni 14 odstotkov. V času, ko je potekalo anketiranje je minevalo prvih sto dni nove vlade, ki jo vodi Alenka Bratušek. Anketirane so vprašali, kako ocenjujejo delo nove premierke v tem obdobju. Izkazala se je presenetljivo dobro. Polovica vprašanih ji je dala pozitivno oceno: 47 odstotkov »dobro« in trije odstotki »zelo dobro«. Negativno oceno je dobila od slabe tretjine vprašanih: 22 odstotkov »slabo« in 10 odstotkov »zelo slabo«. Srednjo oceno ji je dalo osem odstotkov vprašanih.

Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da je največji delež tistih, ki so dali oceno »zelo slabo«, simpatizerjev SDS, pri oceni »dobro« pa izstopajo simpatizerji SD in PS, še bolj pa – nepričakovano – anketiranci iz dolenjske regije (78 odstotkov jih je dalo oceno »dobro«).

Zdravstveni sistem

Na koncu še dve vprašanji o zdravstvenem sistemu v Sloveniji. Najprej, ali so anketiranci osebno zadovoljni z njegovimi storitvami. Mnenje je skoraj bilo razdeljeno skoraj na polovico: zadovoljnih je 52 odstotkov, nezadovoljnih 47 odstotkov vprašanih.

In kakšen bi moral biti sistem zdravstva v prihodnje – javen ali zaseben? Najprej: za popolno privatizacijo ni skoraj nihče; tako je menilo le štiri odstotke vprašanih. Javnost se je v Sloveniji razdelila glede tega, ali naj zdravstveni sistem temelji izključno na javnem zdravstvu ali pa bi morali razvijati kombinacijo javnega in zasebnega zdravstva. Največ, 51 odstotkov anketiranih, je za izključno javno zdravstvo, za kombinacijo javnega in zasebnega pa 44 odstotkov.

–––––

Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je 26. in 27. junija 2013 na reprezentativnem vzorcu 404 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.