Anketa Dela: Zaporniku ni mesto v parlamentu

Odločitve ustavnega sodišča o začasni vrnitvi poslanskega mandata Janezu Janši javnost ni sprejela z naklonjenostjo.

Objavljeno
30. november 2014 21.02
Zoran Potič, notranja politika
Zoran Potič, notranja politika

Ljubljana – Odločitev ustavnega sodišča o začasni vrnitvi mandata poslancu in zaporniku Janez Janši je v javnosti povzročila veliko odzivov. Potem ko je državni zbor po treh mesecih premišljevanja, kaj storiti z mandatom poslanca, ki je bil izvoljen na to funkcijo med prestajanjem zaporne kazni zaradi korupcije, sprejel odločitev, da Janši preneha mandat, se je ustavno sodišče po pritožbi odločilo vse skupaj zadržati in Janšo vrniti v parlament, dokler ne dajo končne sodbe.

Delova anketa razkriva, da poslanci, ne glede za koga gre, ki prestajajo zaporno kazen, ne bi smeli opravljati poslanskega mandata. Tako meni več kot 80 odstotkov sodelujočih v anketi. Zato so logični odgovori na naslednje vprašanje, ko smo spraševali, kako gledajo na odločitev ustavnega sodišča v primeru Janeza Janše.

Začasne vrnitve ne podpira skoraj 60 odstotkov vprašanih, petina pa se s takšno odločitvijo strinja. Čeprav so pravniki v medijih razlagali, da se problema, s katerim se zdaj po državnem zboru ukvarja še ustavno sodišče, ni mogoče pojasniti v nekaj minutah, 57 odstotkov anketiranih pravi, da poznajo problem in ozadje pri prenehanju konkretnega poslančevega mandata.

Sociodemografska primerjava razkriva, da zlasti mlajšim anketirancem ozadje v tem primeru ni jasno. In za konec v tem sklopu vprašanj nas je zanimalo, kakšno končno odločitev pričakujejo anketiranci v primeru Janeza Janše. Večina, skoraj 60-odstotna, jih je prepričana, da ga bo ustavno sodišče dokončno posadilo nazaj v poslanske klopi, kljub temu da bo še naprej prestajal zaporno kazen.

V drugem sklopu vprašanj so nas zanimala razmerja na slovenski desnici. Ob vprašanju, katera stranka slovenske desnice se jim zdi najbolj zrela, so se anketiranci najbolj ogreli za NSi. Vodstvo pred SDS bi lahko pripisali tudi dejstvu, da se je v času opravljanja ankete NSi pripravljala na sobotni kongres in so ji mediji zaradi tega namenjali več pozornosti. SDS je sodeč po tem vprašanju manj priljubljena od sestrske krščanskodemokratske stranke in komaj kaj več od SLS. Pričakovano se skoraj polovica anketirancev ob tem vprašanju ni želela opredeliti.

Zanimalo nas je tudi, ali ima morebitna nova stranka na slovenski desnici kaj možnosti. O ustanovitvi nove stranke so začeli govoriti vidni predstavniki desnice, a konkretnih korakov v to smer še ni bilo zaznati. Če sodimo po odgovorih tokratne ankete, bi imel projekt malo možnosti za uspeh.

Da bi lahko uspel, meni le dobrih 10 odstotkov vprašanih, medtem ko jih tretjina meni, da je možnost uspeha majhna ali nikakršna, več kot polovica se o tem vprašanju ni znala opredeliti. Pri tem so zanimivi odgovori glede na strankarske preference. Tretjina anketirancev, ki so se izrekli za podpornike SMC, in dobra četrtina tistih, ki podpirajo SDS, je odgovorila, da bi imela morebitna nova stranka na slovenski desnici velik ali zelo velik potencial. Pri drugihs strankarskimi preferencami so deleži takšnih, ki vidijo potencial v novi stranki na desnici, bistveno manjši.