Tiskane izdaje
Zagreb – S predstavitvijo hrvaških argumentov o reševanju spora s Slovenijo zaradi meje na kopenem in morju, ki se bo nadaljevala danes, se je včeraj začela ustna obravnava spora na arbitražnem sodišču v Haagu. Slovenija bo argumente predstavila v četrtek in petek.
Navzočnost zunanjih ministrov Hrvaške in Slovenije, Vesne Pusić in Karla Erjavca, na začetku sodnega postopka o sporu zaradi meje na kopenem in morju med Slovenijo in Hrvaško, je dokaz teže držav v postopku, ki bo predvidoma končan v drugi polovici prihodnjega leta.
Po petih letih priprav po leta 2009 podpisanem dogovoru Pahor-Kosor se je na sodišču v Haagu arbitražni postopek prevesil v sklepno fazo. Ustni zagovor je včeraj začela Hrvaška, v četrtek in petek ga bo opravila Slovenija. Obe državi bosta morali spoštovati odločitev arbitražnega sodišča – ne glede na končno razsodbo.
Znano je, da je vitalni interes Slovenije stik z odprtim morjem, Hrvaška pa se temu upira. Tretji člen arbitražnega sporazuma določa odločanje o poteku meje med državama na morju in kopnem, o stiku Slovenije z odprtim morjem in režimu za uporabo ustreznih morskih območij.
Včeraj se je tako po petih letih priprav začel postopek, konec spora o tem, kdo ima prav, pa bo predvidoma znan konec prihodnjega leta. Takrat naj bi se Stalno arbitražno sodišče v Haagu izreklo, kje naj bo morska in kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško.
Hrvaški mediji včerajšnjemu začetku »arbitražnega maratona« niso namenili veliko prostora. Novica je bila na prvem mestu le do trenutka, ko jo je izpodrinila vest iz Bruslja o tem, kaj mora Hrvaška postoriti, če hoče izplavati iz zelo globoke gospodarske krize, več kot 20-odstotne stopnje brezposelnosti, prevelikega deficita …
Je pa bila zgodba o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško osrednja tema radijske oddaje V mreži Prvega, na programu nacionalnega radia. V oddaji sta sodelovala nekdanji hrvaški zunanji minister Mate Granić, ki je konec spora »zagotovo« napovedal za drugo polovico prihodnjega leta, in Davorin Rudolf, ki je bil precej časa tudi vodja pogajalske (strokovne) ekipe). Kot pogajalca je pohvalil Dimitrija Rupla in Jelka Kacina, ki sta bila, kot je dejal Rudolf, »trda pogajalca«, ošvrknil pa je nekaj članov hrvaške pogajalske ekipe, v kateri je bilo, kot je dejal, več »diletantov in amaterjev, ki so pozneje postali veleposlaniki Hrvaške v zelo pomembnih državah«.
Odzivov na njegovo izjavo ni bilo, zanimivo pa je tudi, da na Hrvaškem nihče več ne omenja političnega prerekanja med zunanjima ministroma Karlom Erjavcem in Vesno Pusić o tem, ali je treba za javnost odpreti ustno obravnavo pred arbitražnim sodiščem ali ne.
Slovenija je namreč pred slabima dvema meseca sprožila pobudo, da bi bila obravnava pred sodiščem javna, kar bi arbitražno sodišče lahko sprejelo, če bi se tudi Hrvaška s tem strinjala. Kot je takrat dejala hrvaška zunanja ministrica, bi to pomenilo le zavlačevanje. »Kar se Hrvaške tiče, je lahko tako, kot si kdo želi, a arbitražni sporazum je mednarodni dogovor in ne more biti, kakor koli se kdo spomni, v njem je pač določeno, da je postopek zaprt za javnost,« je dejala Pusićeva. Ustna obravnava poteka za zaprtimi vrati.
Hrvaška zunanja ministrica je včeraj izjavila, še zdaleč ne gre za »nepomembno dogajanje«, saj mu hrvaška vlada pripisuje precejšen pomen. »Gre za proces, definiran s sporazumom, ki ga je hrvaški sabor ratificiral, slovenski del pa je bil potrjen ne le v parlamentu, ampak so se o njem izrekli tudi na referendumu,« je dejala Pusićeva in dodala, da »hrvaška stran pričakuje natančno in pravično razsodbo, ki jo bosta spoštovali obe strani.
Slovenija in Hrvaška sta si pravni dokumentaciji izmenjali februarja lani, novembra pa še dodatek – protiargumente na trditve ene ali druge strani. Slovenska dokumentacija je obsegala 5200 strani, hrvaška pa 3600.
V dobri veri ...
Vsebina argumentov je skrivnost, vendar so ji poskušali na Hrvaškem že dati »jasnejše« obrise. Spomnimo se na slab mesec star zaplet ob hrvaškem razpisu za raziskave in izkoriščanje nafte in plina v hrvaškem delu Jadranu. Slovenija in Črna gora sta namreč podali ugovora k zemljevidom, ki jih je v razpisu uporabila Hrvaška. Po oceni Ljubljane in Črne Gore, ki ima s Hrvaško prav tako kot Slovenija nedorečeno mejno vprašanje (poleg Bosne in Hercegovine ter Srbije), zemljevidi prejudicirajo mejo in kršijo meddržavna sporazuma.
Ljubljana (in nekaj dni pozneje tudi Podgorica) je Zagreb namreč spomnila na obveznost ravnanja v dobri veri in na spoštovanje 10. člena arbitražnega sporazuma, ki določa, da se pogodbenici vzdržita vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo arbitražnega sodišča.
Slovenija je od Hrvaške zahtevala, da iz razpisa nemudoma umakne polje podeljevanja koncesije SJ-01, ki se nanaša tudi na območje severno od vzporednika 45º 10'', kjer sta slovensko teritorialno morje in epikontinentalni pas. To območje je eden osrednjih predmetov spora pred arbitražnim sodiščem. Slovenija je še zahtevala, da Hrvaška v razpisni dokumentaciji, vključno na priloženih kartah, jasno navede, da je omenjeno območje predmet arbitražnega postopka. S Hrvaške so sporočili, da je »vse v skladu z zakoni«.
