Bo Slovenija prva ratificirala vstop Črne gore v Nato?

Izredno sejo parlamenta za takojšno ratifikacijo so, z izjemo poslancev ZL, podpisali čisto vsi parlamentarci.

Objavljeno
02. junij 2016 12.58
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana − Kar 84 poslancev je podpisalo zahtevo, da bi državni zbor na izredni seji takoj ratificiral pristop Črne gore k Natu. Med podpisniki ni le šestih poslancev Združene levice.

Ratifikacija bi lahko bila že prihodnji teden. Predlog za hitro odločanje državnega zbora so danes nekaj pred poldnevom predstavili predstavniki večine predlagateljev. Ni bilo le predstavnika SDS.

Še Makedonija in BiH?

V največji opozicijski stranki so pojasnili, da so predlog za sklic izredne seje zbora sopodpisali, razlogov za dodatno skupno nastopanje pa ne vidijo.

»Gre za prelomni dogodek iz več razlogov, ki narekuje, da Slovenija med prvimi ratificira pristop,« so v zahtevi za izredno sejo parlamenta, ki jo je prva podpisala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, zapisali poslanci, ki navajajo, da bo vstop Črne gore v Nato sporočilo za druge države na Zahodnem Balkanu, predvsem Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, da je Nato odprt za procese širitve. Zahtevo za izredno sejo je 84 poslancev v proceduro vložilo včeraj. Ob poslanskih skupinah strank (SMC, SDS, Desus, SD in NSi) sta podpisnika tudi oba predstavnika narodnosti, nepovezani Andrej Čuš in celotna nepovezana poslanska skupina.

Na posnetku, ko so predlog hitre ratifikacije prestavili novinarjem, so: Simona Kustec Lipicer (SMC), Franc Jurša (Desus), Matej Tonin (NSi), Alenka Bratušek (poslanska skupina nepovezanih), Matjaž Han (SD) in László Göncz (narodnosti).



 

»Pokazali smo, da smo protagonisti prizadevanj za varnost in stabilnost v regiji ter pri politiki in aktivnostih Nata,« je skupno zahtevo velike večine poslancev ocenila Kustec Lipicerjeva, ki pričakuje, da bo o datumu izredne seje že jutri razpravljal kolegij predsednika državnega zbora Milana Brgleza (SMC).

Brglez je že predlagal širitev dnevnega reda kolegija in ponudil tudi datum: o ratifikaciji bi poslanci lahko odločali v sredo prihodnji teden.

Zadnja širitev, ko sta se v Nato vključili Hrvaška in Albanija, je bila leta 2009. V Sloveniji je bilo takrat nekaj težav.
Zaradi notranjepolitičnih spopadov ob potrjevanju zaključnega računa za leto 2007 vladi Janeza Janše, ki je koalicija tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja ni potrdila, je SDS najprej bojkotirala ratifikacijo, brez njih pa izvedba postopka ni bila mogoča.

Ko so se vendarle dogovorili, je uveljavitev ustavila referendumska pobuda in država bi skoraj zamudila že sklicani vrh Nata. A so politiki rok, ker podpisov pobudniki niso zbrali, vendarle še ujeli.