Tiskane izdaje
Ljubljana − Bojano Muršič so na začetku izredne seje poslanci pravkar izvolili za drugo podpredsednico državnega zbora. Kot je po tajnem glasovanju razglasil predsednik Milan Brglez (SMC), je za Muršičevo glasovalo 50, proti pa eden poslanec. Brglez ji je po razglasitvi rezultata za izvolitev čestital in ji zaželel veliko uspeha pri opravljanju dolžnosti.
Poslanska skupina SD je Muršičevo za podpredsednico predlagala v sredo, ko jo je kot kandidatko predstavil predsednik SD Dejan Židan. Drugi možni kandidat je bil Matjaž Nemec.
O tej kandidaturi leta 1971 rojene Muršičeve, ki je bila do lanske izvolitve za poslanko direktorica občinske uprave v Rušah, so se v SD pogovarjali že lani, ko je bil dotedanji podpredsednik zbora Janko Veber skoraj takoj po prevzemu podpredsedniškega položaja izvoljen za obrambnega ministra.
A takrat so se odločili, da bo podpredsednica po Vebru postala Andreja Katič, ki pa je bila prejšnji teden izvoljena za obrambno ministrico po razrešitvi Vebra v državnem zboru zaradi afere Veberkom.
Predsedniku Milanu Brglezu (SMC) pri vodenju trenutno kot podpredsednik pomaga le Primož Hainz (Desus).
Hainz je pred glasovanjem o Muršičevi obžaloval, da svojega podpredsednika še ni predlagala največja opozicijska stranka, torej SDS. Hainz je ocenil, da bi v težkih časih morali »vsi stopiti skupaj« in da bi morala tudi opozicija pokazati, da je pripravljena konstruktivno sodelovati. Hainz je še pripomnil, da so pa vse druge vodstvene položaje v državnem zboru poslanci SDS prevzeli.
Ta trditev je bila neresnična, zaradi česar je pozneje vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko protestiral, da bi podpredsednik zbora Hainz moral več vedeti o dogajanju v državnem zboru, če je na tako pomembni vodstveni funkciji.
Tretjega podpredsednika, položaj po poslovniku pripada največji opozicijski stranki, že od volitev ni, ker se je SDS, katere predsednik Janez Janša je moral med kampanjo pred parlamentarnimi volitvami v zapor, protestno odrekla tej funkciji. Odrekli so se tudi vodenju dveh odborov in vsem podpredsednikom delovnih teles. Prevzeli pa so položaje na vrhu treh najpomembnejših nadzornih komisij: za nadzor obveščevalnih služb, javnih financ ter za peticije in človekove pravice, kjer so predsedniki Branko Grims, Andrej Šircelj in Eva Irgl.
Delnega bojkota sodelovanja pri vodenju zbora po odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo vse sodbe sodišč v primeru Patria proti Janši in ga razglasilo za nedolžnega, SDS ni umaknila.
