Tiskane izdaje
Ljubljana - Bolnih je vse več; denar, ki ga v Sloveniji zberemo za zdravstvo, pa ne zadostuje, opozarjajo v zdravstveni blagajni (ZZZS). Danes bo izredna skupščina predvidoma sprejela 2,847 milijarde evrov vreden finančni načrt.
Ta je po naših informacijah usklajen z ministrstvi za zdravje in finance, obe ministrici (Milojka Kolar Celarc in Mateja Vraničar Erman) pa se bosta predvidoma udeležili današnje izredne skupščine ZZZS. Ta je nujna zato, ker je skupščina decembra zavrnila finančni načrt in od vlade zahtevala, da 160 milijonov evrov za zdravstvo doda iz državnega proračuna. To se sicer ni zgodilo; iz državnega proračuna bo zgolj 58 milijonov evrov, pa še od tega 14 za plačilo zdravstvenih storitev za zapornike in najrevnejše, ki si ne morejo sami plačevati dopolnilnega zavarovanja iz žepa.
Slovenija zaostaja za EU
Predstavniki delodajalcev in zavarovancev v skupščini od obeh ministric pričakujejo, da bosta povedali, kaj načrtujeta v imenu vlade Mira Cerarja za prihodnja leta. Slovenija za zdravstvo namreč namenja le 8,5 odstotka BDP, medtem ko je povprečje v EU 9,9 odstotka. Če bi pogledali zgolj javna sredstva, bi bila slika še slabša, najslabša pa, če se osredotočimo na denar iz državnega proračuna. Evropske države namreč vse več denarja namenjajo za zdravstvo tudi iz državnega proračuna, Slovenija pa načrtuje za letos zgolj dva odstotka, kar je najmanj v razviti Evropi.
Zdravstvo ima težave tudi zaradi starodobnega vodenja in upravljanja ustanov. Medtem ko veljajo v gospodarstvu že dolgo novi poslovni pogoji, je zdravstvo še vedno v samoupravnem socializmu, je dejala v intervjuju za Delo doktorica ekonomije Milena Kramar Zupan, direktorica novomeške bolnišnice in podpredsednica odbora za bolnišnice pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije.
»Največja težava zdravstva so cene zdravstvenih storitev. To je katastrofa. Slovenija ima v zdravstvu domačijske, dogovorne cene. Te niso odvisne od dejanskih stroškov, ampak od tega, koliko denarja ima zdravstvena blagajna - ZZZS. Če ta denarja nima, zniža cene bolnišnicam. Vlada je poleg tega v dogovoru s sindikati zvišala stroške dela za 20 odstotkov, cen storitev pa ni zvišala, čeprav so plače vračunane vanje. Nasprotno, znižala jih je. Od vodstev zavodov pričakujejo, da bomo - tako kot v gospodarstvu - prilagodili poslovanje. Kako? Bolnišnice imamo poleg stroškov dela še nujne naložbe v prostore, vgradni materiali se dražijo, nujno potrebujemo novo opremo. Kje naj dobimo denar, če so cene storitev take, da smo nenehno v izgubah?« sprašuje direktorica. Cene v zdravstvu se bodo predvidoma letos povišale za pet odstotkov, a to je odločno premalo, pravi sogovornica.
Za kaj bo porabljen denar?
Največ – 1,9 milijarde evrov (glej grafiko) – bo šlo za izvedbo zdravstvenih storitev, torej za zdravljenje bolnikov. V nasprotju s prvim finančnim načrtom, ki ga je skupščina ZZZS decembra zavrnila, prinaša nov finančni načrt 79,8 milijona evrov več. To bo podlaga za petodstotni linearni dvig cen vseh zdravstvenih storitev, ki je (po zdajšnjih informacijah) predviden v splošnem dogovoru za razdelitev denarja v zdravstvu. Splošni dogovor, na podlagi katerega sklenejo bolnišnice, zdravstveni domovi in vsi drugi izvajalci pogodbe z ZZZS, sprejme vlada. Kdaj ga bo, ni znano. Cene, po katerih ZZZS plačuje storitve, so zdaj 8,5 odstotka nižje kot leta 2009, torej ob začetku krize. Po devetih letih varčevanja v zdravstvu so se čakalne dobe zelo podaljšale, v bolnišnicah ni razvoja, oprema se ne obnavlja, ponekod v osnovnem zdravstvu ljudje težko pridejo do zdravnika.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Za skrajšanje čakalnih dob 35 milijonov
Za skrajšanje čakalnih dob je bilo v prejšnjem finančnem načrtu pripravljenih 84 milijonov evrov, a so ugotovili, da izvajalci nimajo tolikšnih zmogljivosti za dodatne operacije in preglede, zato so sredstva zmanjšali na 36,5 milijona evrov, ki bodo letos namenjeni dodatnemu skrajševanju čakalnih dob. To je osem milijonov več kot lani in kar štirikrat več kot leta 2016. Nekaj tega denarja (ali operacij) bo predvidoma prenesenega v redni program. Lani do novembra (celotnih podatkov še ni) so izvajalci v okviru enkratnega programa za skrajševanje čakalnih dob izvedli za 28,5 milijona evrov dodatnih operacij in pregledov (49,6 odstotka načrtovanih), 26 milijonov evrov pa je ostalo neporabljenih. To ni nič čudnega, saj je vlada zagotovila pravno in finančno podlago za dodatne operacije šele sredi leta. Ali bo tako tudi letos, bomo šele videli.
Finančni načrt predvideva dodatnih 3,2 milijona evrov za 54 dodatnih timov družinske medicine in pediatrije v osnovnem zdravstvu. Vse ambulante bodo predvidoma dobile tudi referenčne sestre.
Vse več denarja za bolniške
Precej denarja, kar 347 milijonov evrov, načrtuje zdravstvena blagajna letos za kritje bolniškega staleža zaposlenih. Sredstva se povečujejo in so deset odstotkov višja kot leta 2017. Pojav je povezan s pokojninsko reformo, po kateri morajo zaposleni delati dlje. Vse starejši zaposleni pa imajo tudi vse več zdravstvenih težav, poleg tega delovna mesta niso prilagojena za starejše, kar jih še dodatno peha na bolniško.
Bistveno več denarja kot lani bo letos namenjenega za nova draga zdravila, in sicer namesto 284 milijonov kar 299 milijonov evrov.
Potrebe bolnih večje od zmožnosti ZZZS
ZZZS ob svojem finančnem načrtu opozarja, da potrebe ljudi naraščajo bistveno hitreje kot sredstva, zato bo v prihodnjih letih nujno potrebnega več denarja in s tem povezanih sistemskih sprememb. Navsezadnje nameni Slovenija za zdravstvo 8,5 odstotka BDP, medtem ko je povprečje v EU 9,9 odstotka BDP. Nominalno so razlike še večje, saj imajo nekatere države, s katerimi se želi Slovenija primerjati, bistveno višji BDP kot Slovenija. V Sloveniji porabimo za zdravje 2835 dolarjev na prebivalca, v Avstriji 5227, v Švici 7919.
Odgovor na vprašanje, koliko denarja bo Slovenija v prihodnjih letih namenila zdravstvu in v katero smer se bo razvijala, pričakujejo člani skupščine danes od obeh ministric: zdravstvene Milojke Kolar Celarc in finančne Mateje Vraničar Erman.
