Bomo v Združenih narodih ostali brez glasovalnih pravic?

Ljubljana – Se lahko zgodi, da bo Slovenija po novem letu ostala brez glasovalnih pravic v Generalni skupščini Združenih narodov (ZN)? Lahko, če ji v proračunu za prihodnje leto ne bo uspelo zagotoviti okoli 5,8 milijona evrov za plačilo rednega prispevka za mirovne operacije ZN.

Na ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da je Slovenija do leta 2009 redno plačevala svoje obveznosti do Združenih narodov. Z naslednjim letom pa so se začele nizati težave, saj slovenski proračun ni več zmogel poravnavati vseh obveznosti na številnih področjih. Obveznosti Slovenije do ZN so v grobem razdeljene na plačevanje članarine za redni proračun in za proračun mirovnih operacij pod okriljem ZN.

Težave po 2010

Slovenija je doslej redno plačevala okoli dva milijona evrov članarine v redni proračun ZN, iz katerega se financira osnovno delovanje te organizacije. Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) pa priznavajo, da so se z letom 2010 začele težave s financiranjem proračuna za mirovne operacije. V zadnjih treh letih Slovenija v ta del proračuna ZN ni vplačala niti evra, zaradi česar je pridelala 16,46 milijona dolarjev dolga.

Če naša država tudi letos ne bo plačala okoli 5,8 milijona evrov letnega prispevka za nemoteno delovanje mirovnih operacij po svetu, se lahko zgodi, da bo enkrat po novem letu ostala brez glasovalnih pravic v Generalni skupščini ZN.

Na MZZ pojasnjujejo, da je v ustanovni listini te najpomembnejše mednarodne organizacije zapisano, »da članica ZN nima glasovalne pravice, če vsota njenega dolga doseže ali preseže vsoto njenih prispevkov za pretekli dve leti«. V primeru Slovenije to pomeni 21 milijonov dolarjev. Izračun je preprost: če Slovenija ne bo plačala letošnje članarine v višini 5,8 milijona evrov oziroma 7,8 milijona dolarjev, bo njen dolg odločno presegel mejo, kar bo pomenilo izgubo glasovalnih pravic v ZN.

Brez strategije

Na MZZ pojasnjujejo, da za premostitev »konkretne situacije« pripravljajo načrt obročnega odplačevanja dolgov, ki ga bo morala odobriti slovenska vlada. V tem okviru pogrešajo dolgoročno strategijo sistematičnega poplačila dolgov do mirovnih operacij. Pri tem dodajajo, da bi bilo treba vzpostaviti trajnostni način plačevanja članarin do mednarodnih organizacij.

Vir vseh težav pri pokrivanju mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz članstva Slovenije v ZN, je vsakoletno krčenje proračuna MZZ. Po razrezu za leto 2014 bo proračun zunanjega ministrstva znašal le še 62 milijonov evrov, medtem ko je rebalans proračuna za letošnje leto predvideval še 75 milijonov evrov.

Ključni prihranek, ki so ga naredili na MZZ v višini 19 milijonov evrov, se skriva v postavki multilateralno sodelovanje. V tem znesku se poleg že omenjenih prispevkov za proračun ZN skrivajo še članarina OECD (2,8 milijona evrov), prispevek Slovenije v Evropski razvojni sklad (5,85 milijona evrov) in prispevki za preostale organizacije mednarodnega značaja.

Iz neuradnih virov smo izvedeli, da potekajo pogajanja med MZZ in finančnim ministrstvom, da bi obveznosti financiranja članarin v mednarodnih organizacijah prevzelo ministrstvo za finance. Zagotovil, da se bo to zgodilo, pa ni. Kakor tudi ne, da bo Slovenija po novem letu ohranila glasovalne pravice v generalni skupščini Združenih narodov.