Boris Popovič bo gotovo spet svetnik

Koper – Čeprav je bil koprski župan Boris Popovič daleč najmanj delaven član državnega sveta (DS) v iztekajočem se mandatu, bo 22. novembra skoraj gotovo ponovno izvoljen na to funkcijo. Včeraj so v večini obalnih občin izvolili elektorje in kandidate za nove člane državnega sveta, iz česar lahko sklepamo, da ima prav Popovič teoretično in praktično vse možnosti za ponovitev mandata.

Vnaprej vedo, da nimajo možnosti

Nekatere občinske svetnike moti posredni volilni sistem, ker se počutijo kot marionete v navidezno demokratičnih volitvah, vendar strokovnjaki pravijo, da z volilnim sistemom ni nič narobe. Veliko bolj problematične so pristojnosti in položaj državnega sveta.

V 18. volilni enoti (od 22 za volitev predstavnikov lokalnih skupnosti v državnem svetu) morajo štiri občine izvoliti 20 elektorjev: Ankaran 1, Piran 4, Izola 4 in Koper 11. Četudi bi se torej vse tri manjše občine zedinile in enotno glasovale za enega kandidata, bi skupaj zbrale devet elektorskih glasov, kar pomeni, da bi jih preglasovalo 11 elektorjev Mestne občine Koper, kot se to redno dogaja od prvih volitev v državni svet. V še niti enem mandatu koprski volivci niso dali priložnosti kandidatom manjših občin. Včeraj so imeli na izredni seji v Kopru tri kandidate za člana DS in 15 elektorjev. Po kratki seji so za koprskega kandidata izvolili župana Borisa Popoviča (21 glasov od 29 prisotnih), med 15 kandidati pa 11 elektorjev, ki so vsi Popovičevi podporniki. Štirje elektorji (člani SD) in kandidat Alen Radojkovič (SD) iz Pirana ter štirje izolski elektorji iz štirih različnih strank in kandidat Dušan Ambrož (Lista Izolani) vnaprej vedo, da nimajo nobenih možnosti. Takšne volitve se jim ne zdijo smiselne.

So posredne volitve v državni svet racionalne?

Znani ustavni pravnik, ki ni želel biti imenovan, je potrdil, da je zakon o državnem svetu po njegovem mnenju premalo domišljen. Enak problem, kot ga imajo majhne občine ob velikih občinskih centrih, imajo tudi volivci predstavnika univerz. Te že 25 let zastopa rektor največje, ljubljanske univerze, ker ima vsaka fakulteta pravico do enega elektorskega glasu. In ker ima ljubljanska univerza največ fakultet, je tudi logično, da kandidati drugih treh slovenskih univerz nikoli ne bodo izvoljeni v DS.

»Logično je, da bodo kandidati večjih občin 'požrli' kandidate manjših občin. Razen če bi se tudi v večjih občinah elektorji uprli svojemu kandidatu, kar pa se zgodi zelo redko in izjemoma. To se ne dogaja samo v Kopru, ampak v primeru vseh drugih mestnih občin,« je dejal naš sogovornik in dodal, da so se tvorci slovenskega parlamentarnega sistema povsem racionalno odločili za posredne volitve v državni svet. Saj je tudi v številnih drugih državah podobno: v prvi dom se voli neposredno, v drugega pa praviloma posredno. »Zame je pomembneje, da takega državnega sveta s takšnimi pristojnostmi ne potrebujemo. Morali bi se odločiti: ali ga odpravimo ali mu damo resnejše pristojnosti. A sprememba zakona preprosto ni dosegljiva. Najprej bi nanj dal veto DS, nato bi ga morali potrditi z dvetretjinsko večino, kar je misija nemogoče,« pravi ustavni pravnik.