Tiskane izdaje
Ljubljana - Na današnji 19. seji državnega zbora predsednica vlade Alenka Bratušek odgovarja na vprašanja poslancev in poslank.
»Prepričana sem, da vas ne skrbijo stiske ljudi. Skrbijo vas župani, ki danes s prispevki delajo bistveno manj transparentno, kot bodo lahko, ko se davek uvede, to je ključ celotne zgodbe,« je dejala premierka Alenka Bratušek (PS) predsedniku SLS Francu Bogoviču v državnem zboru.
Tako mu je odgovorila na očitek, da je bil davek na nepremičnine uveden na vrat na nos in zato v njem ni bilo mogoče odpraviti napak, kot sta krivično vrednotenje vrednosti nepremičnin ali postopek, ki ob odmeri davka lastnikom nepremičnin ne omogoča pritožbe.
Vlada po Bogovičevi oceni tudi ni prisluhnila več kot 74.000 podpisnikom, ki so naglici in zato slabo premišljenim rešitvam nasprotovali.
Krizni davek bi zaposlene desetkrat bolj prizadel
»Davek na nepremičnine je najbolj razširjen in običajen v Evropski uniji. Le Malta in Hrvaška ga ne poznata. Po višini obdavčitve bomo v povprečju Evropske unije. To je davek od premoženja in ne dohodkov. Kdor ima več premoženja, bo več plačal. Kdor ima eno stanovanje, bo plačal manj kot tisti, ki ima dve. Kdor ima prazno stanovanje, ki ga ne uporablja nihče, bo plačal še več. To je absolutno pravično,« je o novem davku povedala premierka.
Je pa tudi zanikala, da se o novostih ni pogovarjala s predstavniki kmetov in obrtnikov, pa tudi več direktorjev podjetij je zanikalo, da bi davek dodatno obremenjeval podjetja. »Pravijo, da bodo po novem plačevali enako ali celo manj kot doslej.«
Povzela je še, da bo povprečna družina prihodnje leto plačala 93,6 evrov davka, danes plača povprečno 57 evrov nadomestila. Na mesec bo dodaten strošek tri evre.
Če bi s kriznim namesto s tem davkom obremenili vse zaposlene, bi jih morali mesečno za desetkrat bolj, za 30 evrov. Zavrnila je tudi, da bi bil davek nepošten do podeželja: nepremičnine v mestih so višje ovrednotene kot na podeželju.
Bogovič: Mi smo raje varčevali
Franc Bogovič je odgovoril, da je očitek, da bi bil krizni davek še slabša rešitev, naslovljen na napačen naslov. Ko je bila pred letom SLS v vladi, ni uvajala kriznega davka, zniževala je javno porabo, je opozoril.
Vztrajal je, da bi pred uvedbo nove obdavčitve morali popraviti napake, ker ni pošteno, da bo moral upokojenec, samo zato, ker živi v Ljubljani, za svoje stanovanje plačati več davka ali, da je na Primorskem kmetijsko zemljišče petnajstkrat dražje kot v Pomurju. Kot napako pa je ocenil tudi znižanje obdavčitve trgovskih centrov.
Bratuškova: Smo med petimi najboljšimi državami
Poslanec SDS Andrej Šircelj je Bratuškovo vprašal, kakšne so vladne napovedi za gospodarsko rast v prihodnjem letu in kakšne za stopnjo brezposelnosti.
Bratuškova je odgovorila, da je proračun Evropska komisija spoznala kot skladnega z njenim programom in da smo »prvič po dolgih letih med petimi najboljšimi državami. Absolutno se je zgodil preobrat, gremo v pravi smeri«, je odgovorila. Spomnila je, da so za časa vlade Janeza Janše gospodarske dejavnosti precej upadle, zdaj pa je padec manjši.
»Vlada je veliko naredila tudi na odhodkovni strani, vendar so tu omejitve. Mogoče si Šircelj želi drugačne države, države, ki ni socialna in uspešna, vendar vlada Alenke Bratušek take države ne bo pripeljala,« je še dodala.
Šircelj je nato predlagal, da bi v državnem zboru razpravljali o nedavnem zadolževanju, ki je bilo po njegovem mnenju predrago. Zanimale so ga tudi dolgoročne posledice tega zadolževanja in kdo je bil kupec. Državni zbor bo o predlogu odločal jutri.
V načrtu priprava pokojninske reforme
Marjana Kotnik (Desus) je predsednico vlade vprašala, ali že potekajo aktivnosti v zvezi z demografskim skladom in kakšno bo njegovo financiranje.
»Ukvarjamo se s primeri dobrih praks v tujini in iščemo vire financiranja. Že danes lahko rečemo, da so učinki pokojninske reforme bistveno manjši, kot se je to predstavljalo v državnem zboru, zato je rešitev nujna,« je dejala Bratuškova.
Poudarila je tudi, da se vlada zaveda, da je potrebno poiskati nove vira financiranja pokojninske blagajne. Zaradi tega, tako Bratuškova, imamo v načrtu pripravo novega dokumenta o pokojninskem sistemu. »Na žalost jih v težki finančni situaciji težko poiščemo. Gospodarstva res ne moremo dodatno obremenjevati,« je še dejala.
Bratuškova Novakovi: Za mlade ste storili premalo
Poslansko vprašanje premierki je postavila tudi poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak, ki jo je zanimalo, kaj bo vlada naredila za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi - ta je trenutno 23-odstotna - in kako bo preprečila t. i. beg možganov v tujino.
Bratuškova je povedala, da bo država v naslednjih dveh letih za programe za mlade namenila okoli 160 milijonov evrov. Med drugim namerava v naslednjem letu za šest odstotkov povišati sredstva za programe aktivne politike zaposlovanja. V okviru evropskih projektov ji je tudi uspelo zagotoviti 9,2 milijona evrov za pobudo za mlade, sprejela je tudi zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva, po katerem delodajalcu, ki za nedoločen čas zaposli brezposelno osebo mlajšo od 30 let, dve leti ni treba plačati prispevkov.
Novakovi in prejšnji vladi je Bratuškova očitala, da je v enem letu, kolikor je bila na oblasti, naredila premalo za mlade, saj da se je Slovenija v drugi polovici leta 2012 uvrstila na prvo mesto po rasti brezposelnosti mladih.
