Tiskane izdaje
Ljubljana – Podpisovanje zaveze med tožilstvom in vlado bolj ali manj ni smiselno, če letos ne bo mogoče kadrovsko okrepiti Specializiranega državnega tožilstva (SDT).
To je tisto posebno tožilstvo, ki mu je zaupan pregon najzahtevnejšega kriminala in ki ga letos čakajo tudi nadaljnji zahtevni postopki glede bančnih malverzacij in korupcije v zdravstvu.
Tako je mogoče strniti informacije, ki smo jih pridobili na vrhovnem državnem tožilstvu, potem ko smo preverjali, kako kaže glede predloga zaveze državljanom, ki naj bi ga podobno kot junija lani za sodstvo podpisali generalni državni tožilec Zvonko Fišer, premierka Alenka Bratušek in minister Senko Pličanič.
Predlog zaveze, ki so ga na pravosodnem ministrstvu spisali novembra lani, so doslej obravnavali na kolegiju vodij okrožnih državnih tožilstev, na kolegiju vrhovnega državnega tožilstva in državnotožilski svet predvsem v tistem delu, ki zadeva njegove naloge.
Skupna ocena je bila, da se predlog zaveze pravzaprav ukvarja z odzivanjem na bagatelno kriminaliteto, torej na kriminaliteto, kjer imata policija in tožilstvo bolj ali manj že ustrezne odgovore, ne rešuje pa dilem, ki jih prinašata odkrivanje in pregon najzahtevnejšega kriminala – gospodarskega in korupcije. Ta pregon je v zadnjem obdobju dobil zagon, vendar so, kot opozarjajo na vrhovnem državnem tožilstvu, notranje rezerve na tožilstvu izčrpane.
Če torej želimo to pot nadaljevati, potem brez novih tožilcev ne bo šlo, saj je njihovo število že pet let enako (190). Znano je, da kadrovskim okrepitvam na sodiščih niso sledile tudi kadrovske okrepitve na tožilstvih, zato ta ne zmorejo več zagotavljati niti navzočnosti tožilcev na vseh obravnavah. Ob vsem tem je kadrovska stiska na SDT še toliko bolj izpostavljena. Med drugim zato, ker ima SDT tudi pomembne pristojnosti po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
