Brez politične volje za e-volitve

Ljubljana – Vsi poskusi uvedbe volitev po spletu so v primerjavi z Estonijo, prvo in edino državo do zdaj, ki je izvedla elektronske volitve, pri nas zaradi nezadostne politične podpore ostali neuspešni. Za sprejetje sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor je potrebna dvetretjinska absolutna večina.

Vanja Režonja Utenkar iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za javno upravo je pojasnila, da političnega soglasja ni, čeprav bi elektronske volitve lahko povečale udeležbo, s tem pa zagotovile tudi večjo demokratičnost. Pri volitvah in referendumu pri nas že obstaja možnost spletne oddaje podpore zahtevi za razpis referenduma, od septembra letos pa je na portalu eUprava objavljen tudi nov elektronski obrazec »E-obvestila volivcev«, s katerim je volivcem poenostavljeno obveščanje volilnih organov, da želijo na volitvah glasovati na drugačen način. Prepričana je, da se s tem vzpostavlja tudi zaupanje državljanov v elektronske storitve in posledično tudi v volitve po spletu.

»Vlada je v preteklih letih pripravila več predlogov sprememb volilne zakonodaje, vendar so bili vsi poskusi uvedbe spletnih volitev zaradi nezadostne politične podpore neuspešni,« so nam na vprašanje, zakaj e-volitev pri nas še ni, odgovorili z ministrstva. Režonja Utenkarjeva je opozorila na visoko politično soglasje, ki se pri nas zahteva za sprejetje sprememb temeljne volilne zakonodaje: »Za sprejetje sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor je namreč potrebna dvetretjinska absolutna večina.«

Zaščita pred dvojnim glasovanjem

Estonija je že leta 2005 izvedla volitve po spletu zaradi dobre tehnološke infrastrukture, predvsem pa družbene pripravljenosti in udobja. »Spletno glasovanje je priročno, saj ga lahko izvedemo kadarkoli in kjerkoli – tudi zunaj države, na potovanjih in v odročnih ruralnih območjih. S tem seveda lahko prihranimo denar, spletno glasovanje pa je boljše tudi za okolje in ne prinaša koristi nobeni politični strani,« prednosti pojasnjuje Helen Uldrich iz estonske nacionalne volilne komisije. Tako so, denimo, Estonci na parlamentarnih volitvah leta 2015 elektronsko oddali glas iz kar 116 različnih držav, 30,5-odstotni pa je bil delež glasov, oddanih po spletu.

Volivec se v takšen sistem vpiše z identifikacijsko karto ali mobilno identiteto, navajajo na spletni strani e-Estonija. Njegova identiteta je iz glasovanja odstranjena, preden doseže nacionalno volilno komisijo, kar mu zagotavlja anonimnost. Prenesena aplikacija oddani glas zakodira, ko volivec svojo odločitev potrdi z digitalnim podpisom, pri čemer se k zakodiranemu glasu dodajo njegovi osebni podatki. E-glasovanje je mogoče le v sedmih dneh predhodnega glasovanja – med desetim in četrtim dnem pred volitvami, kar je po besedah Uldrichove nujno, da se glasovanje ne bi podvajalo.

Vdor bi ostal neodkrit

Spletne volitve sodijo v tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (tako imenovano blockchain tehnologijo). Vodja nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Si-Cert Gorazd Božič opozarja, da take tehnologije lahko rešijo del problemov, nikakor pa ne vseh. Sorazmerno nova tehnologija namreč ni dovolj preverjena za volitve: »Glede na novice o manipulacijah z elektronskimi volilnimi sistemi Demokratske stranke ZDA in volitvami v Franciji tudi praksa kaže pomembne pomanjkljivosti sistema.«

Leta 2010 so v Washingtonu izvajali pilotni projekt glasovanja po spletu in testirali varnostni sistem, ki pa je v rekordno hitrem času padel. Skupina z Univerze v Michiganu je v 48 urah pridobila skoraj popolni nadzor nad volilnim strežnikom, ob čemer ji je uspelo spremeniti vse oddane glasove in razkriti vse tajne glasovnice. Volilni odbor vdora ni odkril vsaj dva delovna dneva in po podatkih skupine bi tako tudi ostalo, če za seboj ne bi pustili jasnega namiga, v svojem blogu piše Božič.

Velikokrat slišanemu argumentu, da finančne spletne transakcije lahko izenačujemo z e-volitvami, Božič oporeka. Že e-bančništvo je po njegovem mnenju stalna tarča organiziranega kriminala, pomembna pa je tudi razlika med finančnimi transakcijami in volitvami po spletu. »Tveganje pri prvih lahko vračunamo v sistem in ob zlorabah prekinemo ali storniramo transakcije. Proti škodi se lahko zavarujemo in oškodovancem se odškodnina lahko povrne z različnimi mehanizmi. Ko pri volitvah nastanejo zlorabe, morda ne vemo več, kdo je kako volil,« razmišlja Božič. Volitve morajo namreč biti anonimne, zato se na neki točki podatek o volivcu izgubi, pa tudi podatek o oddanem glasu.