Tiskane izdaje
Prvi podpredsednik Frans Timmermans, ki je tudi bruseljski posrednik za zadevo, je komisarske kolege seznanil s položajem.
Timmermans je kot pozitivno znamenje označil, da sta se premiera Miro Cerar in Andrej Plenković sestala v Zagrebu in razpravljala. »Ni še rezultatov,« je povedal. Med vrsticami ga je bilo razumeti, kot da še ne bo kmalu odpotoval na misijo v Ljubljano in Zagreb. To je bilo sprva predvideno do konca leta.
Preprečiti incidente
Bo pa poskušal zbližati stališča obeh strani, če je takšna želja obeh strani. »Največja dolžnost je na kratki rok preprečiti incidente, če ne bo dogovora,« je povedal Timmermans.
Na splošno je ocenil, da bi v EU morali »pustiti za seboj« mejne spore med članicami. »Podpirali smo arbitražo, jasni smo bili o arbitražni odločbi. Seveda je to dvostransko vprašanje, a kjer lahko, bomo pomagali članicama, da dosežeta dogovor. To je v interesu ljudi v Sloveniji in na Hrvaškem.«
Neuradno v evropski komisiji sicer pravijo, da bi morali preprečiti dejanja, ki bi vodila do incidentov ali konfliktov. Pričakujejo, da bosta strani obdržali hladno glavo in ne bosta zaostrovali položaja, če bi se, denimo, ribiške ladje zapletle v prerekanja, kje je meja. Če bi se karkoli zgodilo, bodo pozvali k razumnemu odzivu.
Po navedbah diplomatskih virov je protokol, o katerem je po sestanku z Cerarjem govoril Plenković, za Slovenijo nesprejemljiv iz več razlog. V njem se med drugim pogovarjali o meji na morju, kar je glede na odločitev arbitražnega sodišče nesmiselno, saj sta bila meja kot tudi režim v območju stika natančno določena. »Odpiranje tega ne bo,« so pojasnjevali viri. Tudi potrjevanja tega protokolu v državnem zboru in v saboru na Hrvaškem je na podlagi vseh izkušenj v zadnjih 25 letih nesprejemljiva rešitev. Kočljivo vprašanje so tudi zemljevidi, ki so s hrvaške strani priloženi v takšnih postopkih. Kot znano, je Slovenija pripravljena govoriti o demarkaciji na kopenski meji, a zgolj v kontekstu uresničevanja arbitraže.
Hrvati bi spor o meji reševali brez Evropske komisije
Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je danes izjavila, da Evropska komisija ni pristojna za dvostranska vprašanja, kot je spor o meji med Slovenijo in Hrvaško. Poudarila je, da bi bilo posredovanje komisije primerno sprejeti le, če se Slovenija in Hrvaška ne bi mogli dogovoriti, a je prepričana, da sta zmožni sami doseči rešitev.
Pejčinović Burićeva je dejala, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ponudil posredniške storitve svojega podpredsednika Fransa Timmermansa, če Hrvaška in Slovenija ne bi našli nobene rešitve ali pa bi se dogovorili, da potrebujeta nekega posrednika, kot je v tem primeru Timmermans.
Poudarila je, da ne Evropska komisija ne kaka druga institucija EU nima nobene pristojnosti v dvostranskih vprašanjih, kot je hrvaško-slovenski spor o meji.
»Interes Evropske unije je vzdrževanje stabilnosti v tem delu Evrope. V interesu miru je, da se regija čim hitreje razvija in integrira,« je dejala vodja hrvaške diplomacije in ponovila hrvaško stališče, da je rešitev spora možno doseči samo v dvostranskih pogovorih, ter opozorila, da je glede na mednarodno pravo arbitražno sodbo mogoče implementirati le v dogovoru obeh držav, ne pa enostransko. Prepričana je, da je dogovor možen, ter ponovila, da Hrvaška ni odgovorna za stanje, v katerem sta se državi znašli.
Pejčinović Burićeva je izrazila tudi upanje, da ne bo prišlo do nobenih incidentov. »Tudi s slovenske strani so prišla sporočila, da ne bo enostranskih potez niti nobenih incidentih situacij. Mislim, da to ni nikomur v interesu«, je dejala.
Potrdila je, da se bo dialog med državama o reševanju spora o meji nadaljeval na ravni strokovnjakov ter da se bosta Plenković in Cerar še naprej pogovarjala ob robu različnih prihodnjih srečanj, ki se jih bosta oba udeležila.
Cerar ne pristaja na taktiko Hrvatov
Izjave Plenkovića, da bi se o kopenski meji med državama lahko v veliki meri brez težav dogovorili, je Cerar ocenil kot »spretno ali zvijačno taktiko naših sosedov, ki nas skušajo na vse možne načine potegniti v nova pogajanja o meji«. Na ta pa ne more pristati, je dejal za Radio Slovenija.
Cerar je ocenil, da je prav, da so slovenska, hrvaška in druga svetovna javnost videli, da je Slovenija država dialoga, a tudi, da je odločna in bo spoštovala pravne norme.
Po 29. decembru, ko se bo iztekel rok za pripravo na izvršitev odločbe, bo Slovenija polno pripravljena na to. Na morju bo tako še naprej izvrševala svojo suvereno pravico nadzora. Naši organi nadzora so doslej kršiteljem izrekali opomine, od tedaj pa bodo lahko izrekali še kake druge sankcije, če bo to potrebno, je dejal premier, a dodal, da incidentov Slovenija ne bo sprožala. Je pa treba po njegovih besedah nujno imenovati mešano meddržavno komisijo, ki bo točno zarisala mejo na kopnem.
Če bo Hrvaška po 29. decembru še naprej vztrajala pri stališču, da ne prizna arbitražne odločbe, pa bo morala Slovenija »uporabiti pravna sredstva, naj bo to tožba ali kaj drugega«.
Cerar je bil kritičen tudi do nekaterih izjav zunanjega ministra Karla Erjavca in ocenil, da »nekoliko preveč že misli na volitve, kar ni primerno za zunanjega ministra«. Dodal je, da se je Erjavec strinjal in podprl vse sklepe vlade po arbitražni sodbi. »Zdaj je potrebno, da vlada enotno pristopi k implementaciji, pričakujem odgovorno držo, manj besed in več dejanj,« je dodal, a zanikal, da razmišlja, da bi Erjavcu odvzel pooblastila glede arbitraže.
