Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav smo že zakorakali v februar, okoli 390 študentov, ki so oktobra zaprosili za Zoisovo štipendijo, še vedno ne ve, ali jim jo bodo odobrili. Odločbe menda lahko pričakujejo ta mesec. Prosilci so pred tremi leti, denimo, čakali celo do aprila.
»Zoisovo štipendijo sem prejemala kot dijakinja in potem tudi kot študentka. Vsa leta se je pojavljala ista težava: na odločbe smo čakali zelo dolgo. Najprej je negotovost, ko ne veš, ali so tvoji dosežki dovolj dobri, potem pa računanje, kdaj boš štipendijo dobil,« opisuje študentka, ki ne želi biti imenovana.
Država prepoznava oziroma podpira nadarjenost dijakov in študentov s tem, da za njihovo štipendiranje nameni tri milijone evrov. A kar nekaj mladih še vedno, čeprav je mimo že skoraj polovica študijskega leta, čaka na odločbo in seveda tudi na denar. Zakaj tako dolgo? »Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad lahko o dodelitvi Zoisovih štipendij odloča šele, ko so popolne in ocenjene vse vloge v skupini vlagateljev, saj jih je treba primerjati in razvrščati, za štipendiranje pa so izbrani tisti, ki se najbolje uvrstijo,« so nam odgovorili s sklada. Pri dodeljevanju je največ časa porabljenega za nepopolne vloge ter ugotavljanje ustreznosti izjemnih dosežkov, ki so zelo raznovrstni in za katere je treba preveriti vse pogoje, so pojasnili.
Za študijsko leto 2017/2018 je prispelo 7833 vlog za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje štipendije, mladi pa so razdeljeni v tri skupine. V skupini osnovnošolcev so vlagatelji, ki za štipendijo prosijo na podlagi dosežkov v osnovni šoli. Na novo so v tem šolskem letu pravico dodelili 938 dijakom prvega letnika srednje šole, ki so jim odločbe poslali novembra 2017. V skupini srednješolcev so dijaki višjih letnikov in študenti prvih letnikov dodiplomskega študija, pri katerih so pomembni dosežki v srednji šoli; 631 vlagateljem so odločbe izdali večinoma 25. januarja, torej pred slabima dvema tednoma. Na odgovore pa še vedno čakajo študenti višjih letnikov dodiplomskega študija in prvega letnika magistrskega študija. »O tej skupini bo odločeno v 60 dneh od popolnosti zadnje vloge,« zagotavljajo na skladu in dodajajo, da je še brez odgovora 390 vlog ter da bo o njih odločeno še ta mesec.
Za tiste, ki so bili že do zdaj upravičeni do štipendije na isti ravni, so odločali individualno. Večini od 3769 štipendistov so odločbe izdali do decembra 2017.
Manj upravičenih, večji zneski
»Štipendija ni pomembna le kot finančna pomoč, ampak tudi kot spodbuda za čim boljše rezultate,« pripoveduje sogovornica študentka. Za marsikoga je Zoisova štipendija, ki je odvisna le od uspeha in dosežkov šolarja oziroma študenta in ni pogojena z materialnim položajem družine, kot je večina transferjev države, pomemben mesečni dohodek in je večmesečno čakanje lahko vzrok za stisko. Osnovna štipendija je 120 evrov za dijake in 140 evrov za študente. Če se štipendist izobražuje v tujini, je znesek še enkrat višji, torej 240 evrov za dijake in 280 evrov za študente. Tisti, ki se šolajo v Sloveniji, so upravičeni še do 80 evrov dodatka za bivanje, če sta kraja stalnega bivališča in izobraževanja oddaljena vsaj 25 kilometrov in če strošek najema znaša najmanj 65 evrov na mesec. Dodatek za bivanje in subvencija za bivanje pri zasebniku se izključujeta.
Nova merila za nekatere boljša, za druge neživljenjska
Z noveliranjem zakona so spremenili tudi pogoje za pridobitev. Nekaterim se ti zdijo pravičnejše kot prej, za mnoge pa so neživljenjski. Prej je bilo osnovno merilo šolski uspeh. Od leta 2014 sta merili za dodelitev izkazan vsej en izjemni dosežek iz znanja, raziskovanja, razvoja ali umetnosti ter hkrati ustrezen šolski oziroma študijski uspeh. Štejejo zlata in srebrna priznanja na državnih tekmovanjih ali uvrstitev na prva tri mesta na mednarodnih tekmovanjih, ki pa niso organizirana za vsa področja, na katerih bi se posameznik lahko izkazal.
A na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve menijo, da se je zdaj veljavna ureditev izkazala za dobro prakso. To, po njihovem mnenju potrjuje tudi iz leta v leto manjše število pritožb. Kljub temu pa priznavajo, da so se pokazala določena področja, ki bi jih v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje lahko izboljšali.
