Cerar: Žica je eden od ukrepov, pripravljenih je več

Ljubljana − Premier Miro Cerar je v parlamentu prvič po terorističnih napadih v Parizu, ki so pretresli svet, odgovarjal na štiri vprašanja poslancev. »Napadi v Parizu so nagnusno in zavržno dejanje,« je barbarski pomor že v soboto obsodil predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC). Predsednik Francije François Hollande je po eksplozijah v petek ponoči razglasil izredno stanje in napovedal neizprosen odziv.

V Parizu migranti, a tudi tam rojeni

Ker so morali štiri vprašanja premieru poslanci napovedati že prejšnji teden, se neposredno na dogajanje v francoski prestolnici in posledice niso nanašala. Sta pa bili dve vprašanji povezani z begunsko krizo, ki ni brez povezav s terorističnimi napadi. Vsaj nekaj napadalcev v Parizu je v Evropo namreč prišlo tudi z begunskim valom s ponarejenimi potnimi listi, kažejo prve preiskave.

Vprašanje, kakšni bodo prihodnji ukrepi vlade pri begunski krizi, je premieru postavil vodja največje poslanske skupine Jože Tanko (SDS). »Ne gre samo za številne ljudi, ki so v stiski, v bolečini. Gre tudi za ljudi, ki lahko pomenijo varnostno tveganje,« se je premier strinjal s Tankovo oceno, da so begunci in migranti povezani tudi z varnostnimi, in ne le humanitarnimi tveganji.

Tanko je ocenil, da je med prebežniki tudi delež usposobljenih teroristov, ki prihajajo v EU s prav posebnimi nalogami, da se v EU prenaša totalna vojna, zaradi česar se bo varnost zmanjševala. »Nadzori migrantov na vstopnih točkah niso zadostni, so bolj kolektivni, pavšalni na počez, kot resni in individualni, je vlado kritiziral Tanko in dodal, da opozorila na morebitne grozljive posledice evropske površnosti na mejah niso zalegla, politični in medijski prostor sta jih minorizirala in prikrivala kriminalna dejanja vse do strašnega pokola, ki se je zgodil v Parizu.«

Premer je odgovoril, da je previdnost nujna. O Parizu pa opozoril, da so bili večinoma udeleženi francoski in tudi belgijski državljani, celo rojeni tam, in je zadeva torej še bistveno bolj kompleksna. Ne gre le za možnost, da so migranti varnostna grožnja, situacija je širša.

Cerar je zagotovil, da vlada prek ministrstev in pristojnih služb spremlja, nadzira ta dotok, je v stalnem stiku s policijskimi službami, z notranjimi ministrstvi drugih držav na balkanski poti, na srednjeevropski in severno, je tudi v stalnem političnem in drugačnem stiku na ravni Evropske unije.

Premier je dodal, da se vlada pripravlja tudi na morebitno stopnjevanje begunskega vala. »Ravno za ta namen smo začeli postavljati usmerjevalne ograje na meji in krepimo nadzor nad schengnom,« je dejal Cerar.

Mesec: Državo ste obdali z žico

»V zgodovino se boste zapisali kot predsednik vlade, ki je omogočil vmešavanje vojske v civilne zadeve, državo pa obdal z bodečo žico. To je prvič po letu 1943, ko je kapitulirala Italija, da imamo v državi spet bodeče žice, je predsedniku vlade očital vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, ki je o dogodkih v Parizu dejal, da so zanje odgovorni prav tisti, pred katerimi begunci bežijo: »Na obeh straneh imamo Isis. Vprašanje ni, kako ustaviti begunce, vprašanje je, kako ustaviti Isis. Vprašanje je, kako ustaviti vojno, ki ga pogajanja, in vprašanje je, kako končati nepravičnost v arabskem svetu, za katero je odgovorna tudi Evropa s svojo neokolonialno politiko.«

»Vojska se nič ne vmešava v civilne zadeve. Vojska pomaga, in to logistično, podporno, organizacijsko, policiji, prostovoljcem, zdravstvenim delavcem,« mu je odgovoril Cerar in o žici povedal, da še ni povsod na meji in je tudi ne bo, če ne bo res nujno. Premier je o beguncih opozoril poslance: »Če Avstrija zapre mejo, bomo imeli v 14 dneh v Sloveniji 100.000 beguncev. Jim boste vi odprli vse svoje domove in jih greli doma? Nimamo kapacitet, ti ljudje bodo na minus stopinjah zunaj v snegu čez dva meseca zmrzovali. Moramo zagotoviti, da bo v Sloveniji le toliko beguncev naenkrat, toliko migrantov, da jim lahko ponudimo zdravstveno oskrbo, topel prostor, hrano ...

Slovenija je, poudarjam, najmanjša država z najmanj kapacitetami, ki za to isto število beguncev skrbi, in ker države vzhodno od nas, Hrvaška, Srbija, Makedonija, Grčija, v tem pogledu niso dovolj solidarne, ne ustavljajo pretoka beguncev, ampak jih dejansko pošiljajo k nam, od nas naprej so pa države bolj urejene, zahtevajo pa kontroliran prehod, registriranost. Slovenija je kot odgovorna članica EU pa tudi članica, ki varuje schengensko mejo, dolžna, da prva prepreči humanitarno katastrofo, in to je tisto, to mora biti naša skupna etika. Ne moremo kar sprejeti begunce, za katere ne moremo poskrbeti, jim ne moremo zagotoviti hrane in toplih prostorov. In drugič je jasno, da moramo na neki način dati jasen signal državam vzhodno, južno od nas, da so tudi one dolžne nositi del tega bremena.« 

O dodatnih poblastilih vojski, ki jih je uzakonil državni zbor, a ustavila referendumska pobuda, je Cerar opozoril, da je to le eden od ukrepov, pripravljenih jih je še veliko, če bo treba. "Upam pa, da nobenega ne bo treba udejanjiti, kajti želim si, da bi se ta kriza umirila in da bi lahko tudi ograje čim prej umaknili," je dejal predsednik vlade.

Bolj običajna vprašanja Bratuškove in Muršičeve

Seja državnega zbora se je začela ob 10. uri. Prva je bila z vprašanjem na vrsti nekdanja premeirka, ki je nastop začela s sožaljem francoskemu narodu in dejala: »Lahko samo rečem, da smo Slovenci z vami.«

»Izkoristili ste migrantsko krizo in v njeni senci izpeljali stvari, ki so nedopustne,« je Alenka Bratušek po tem predsedniku vlade očitala, da pri imenovanju nove uprave Slovenskega državnega holdinga in odpoklicu dela upravnega odbora slabe banke ni spoštoval najvišjih standardov. Vladi je Bratuškova med drugim očitala, da je kadrovske menjave izvedla pod plaščem migrantske krize in da oblast zlorablja za nastavljanje svojih kadrov.

»Odločno zavračam nedostojno treditev, da smo izkoristili migrantsko krizo za nekatere kadrovske menjave,« se je odzval Cerar. Opozoril je, da zamenjav ni izvedla vlada in da z njimi tudi ni bilo nič narobe. Da je to neresno, je Cerar zavrnil očitek Bratuškove o prednosti pri kadrovanju za posameznike, ki so povezani s stranko, ki vlada državi.

Vprašanje »Katere tri, štiri razvojne priložnosti si mora slovenska družba postaviti za cilje in jih doseči v 15 letih, do leta 2030?« pa je napovedala poslanka vladne koalicije Bojana Muršič (SD).

Minuta molka opoldne

Točno opoldne je bila seja državnega zbora prekinjena. Poslanci, ministri in vsi, ki so v parlamentu, so počastili spomin na žrtve terorističnih napadov v Parizu.

Ministri bodo na vprašanja poslancev izjemoma odgovarjali v torek prihodnji teden, in ne že danes. Po odgovorih premiera Cerarja državni zbor razpravlja o predlogih za proračuna za leti 2016 in 2017 in povezanih spremembah zakonov.

Zaradi potrjevanja proračunov je seja državnega zbora tokrat izjemoma načrtovana tudi za soboto.