Cerar: Za dosego rešitev so potrebna partnerstva

Bled – Mednarodna konferenca, največja te vrste pri nas, se je popoldne uradno začela z govorom predsednika vlade Mira Cerarja. Opozoril je, da je letošnje leto eno najbolj kompleksnih in nestabilnih v zadnjih desetletjih, probleme je mogoče reševati le z močnimi partnerstvi.

Cerar je omenil globalni vpliv terorizma, s tem povezane migracije in nestabilne razmere v Ukrajini. V hitro spreminjajočem se, čedalje bolj medsebojno odvisnem svetu trajnih rešitev ni mogoče poiskati z izolacionizmom in nacionalizmi. Bolj kot kdaj koli prej so za dosego kompromisov in rešitev potrebna partnerstva, je rekel. Gradnja zidov in ograj po njegovih besedah ne more biti ustrezna rešitev, trdnjava Evropa ni vzdržna, treba je poiskati načine, ki upoštevajo absorbcijsko sposobnost Evrope in zmožnosti integracije. Hkrati je treba javnosti pojasniti pozitivne učinke, evropski demografski problemi so rešljivi ravno z mladimi in priseljenci.

V glavni politični razpravi Novi svetovni red: spopad ali partnerstva so sodelovali govorniki na najvišji ravni: voditelj evropskega sveta Donald Tusk, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in slovenski predsednik Borut Pahor, srbski premier Aleksandar Vučić in luksemburški predsednik vlade Xavier Bettel. V ospredju je bila migrantska kriza, ki se je s Sredozemlja premaknila na Balkan. Vučić je govoril o tem, kako se z velikanskim številom ljudi, potrebnih pomoči, spopada njegova država in kako se pri tem počuti precej sama. »Pri vprašanju migracij smo bolj evropski od nekaterih članic Unije.«

Dolgočasna Unija

Uvod v razpravo voditeljev je bil govor predsednika evropskega sveta Donalda Tuska. Govoril je o Evropi, ki je še vedno »najboljši del sveta«, zaradi česar tudi ostaja privlačna za ljudi od drugod. Čeprav ni idealna, ostaja atraktivna zaradi sekularnosti, bogastva, pluralnosti, multikulturnosti, ni obremenjena z ideologijami, nacionalizmi in totalitarizmi. Če bomo negovali te vrednote, se nam bo uspelo rešiti iz krize, je dejal Tusk. Po njegovem prepričanju se mora Unija braniti tudi pred notranjimi skušnjavami prevelikih sprememb. Evropa potrebuje pragmatično politiko, njeno bistvo je to, da je dolgočasna, nespektakularna, ukvarja se s procedurami, pogajanji.

Zelo živo politiko spopadanja z begunsko krizo je predstavil srbski premier Vučić. Srbija ni postavila zidu na meji kakor Madžarska, je prva država, ki registrira begunce; članica Unije Grčija tega ne počne, dovoli jim, da gredo naprej v Makedonijo in Srbijo. Imamo sprejemne centre, zagotavljamo medicinsko pomoč, hranimo ljudi, kolikor zmoremo, skratka, sprejemajo jih, je našteval ministrski predsednik. Pripomnil je, da uradni Beograd od EU pričakuje vseobsežno rešitev, rekel je, da njegova država ne stoka, da bo pomagala vnaprej, da pa mora tudi Unija ukrepati.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je na načelni ravni poudarila pomen solidarnosti, na konkretni pa je govorila o tem, da njena država potrebuje čas, da se pripravi. Rekla je, da Hrvaška ne bo gradila ograj, a mora pripraviti zmogljivosti in lokalne skupnosti na morebitno večje število prišlekov. Predsednik Borut Pahor je v razpravi zagovarjal sistem kvot, ki so ga bile nekatere države članice pred časom zavrnile. Po njegovem prepričanju bi bil to prvi potreben korak in pravilno sporočilo ob odsotnosti skupne priseljenske politike.

Kratek spomin

Množična preseljevanja so posledica dogajanj v preteklosti, je spomnil luksemburški premier Xavier Bettel. Evropa je bila bolj aktivna pri demontiranju bližnjevzhodnih voditeljev kakor je v sedanji krizi. Omenil je nenehno govorico o tem, da je treba nekaj narediti za rešitev iz te krize, in hkratno nezmožnost, da bi se države članice o konkretnih ukrepih tudi resnično dogovorile. Generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Lamberto Zannier je analiziral izkušnje Ovseja v ukrajinski krizi. Omenil je nove razmere, namreč hibridni konflikt, in kompleksno geopolitično razsežnost krize na meji z Rusijo. Svet se spopada z več krizami hkrati: z migrantsko krizo, konflikti vseh vrst, podnebnimi spremembami, je povedal predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov Christian Friis Bach. Eno in drugo je povezano, preprečevanje podnebnih sprememb pomeni del rešitve tudi za migrantsko krizo. »Brez ekonomskega razvoja ni miru in varnosti, brez miru in varnosti ni ekonomskega razvoja. To je tudi rešitev za migracije.«