Danes o zaostritvi zdravniške stavke

Vlada išče dodaten denar za zdravstvo v letu 2017. Ostro med Fidesom in zdravstvenimi zavodi.

Objavljeno
17. november 2016 21.38
Novinarska konferenca ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc po sestanku s predstavniki sindikatov. Ljubljana, 10.April2015
Zoran Potič, Katarina Bulatović
Zoran Potič, Katarina Bulatović

Ljubljana – Pogajanja vlade s sindikati javnega sektorja in posebej s sindikatom Fides danes prehajajo v novo fazo. Na eni strani je vlada v sredo ponudila nov približevalni predlog, zato so se drugi sindikati vrnili za pogajalsko mizo, Fides pa je dobil jasno sporočilo, da ne bo zapustil sistema plač javnega sektorja.

Potem ko je vlada zavrnila zahtevo zdravniškega sindikata Fides po izločitvi iz enotnega plačnega sistema za javni sektor, je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pojasnila, da se z ministrico za finance Matejo Vraničar Erman pogaja o povečanju deleža proračunskega denarja za zdravstvo. Kolar Celarčeva je dejala, da pogajanja potekajo dobro in da bi lahko že v prihodnjem letu sprejeli enkratni ukrep o zagotovitvi denarja za zdravstvo, še več pa da je pričakovati za leto 2018, ko bi s sistemskimi ukrepi iz proračuna financirali izobraževanje specializantov, pripravnikov in del terciarja. V pogajanjih pa bi bila še vedno odprta možnost, da bi zvišali plačne razrede za zdravnike specializante nad 57. plačni razred.

Ministrica Milojka Kolar Celarc veliko pričakuje od novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi rešil velik del težav, s katerimi se zdaj srečujejo ob stavki. »Če bo politična volja na vseh ravneh, bomo leta 2018 že z novim sistemom financiranja, ki bo bolj stabilen,« je dejala.

Koalicija enotna

Kakšna je politična volja koalicije, lahko sklepamo iz izjav njenih ključnih predstavnikov pred sejo vlade. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar izstopu posameznih poklicnih skupin iz plačnega sistema ni naklonjen, ker da ne morejo delati izjem. Razlogov za to je več, je poudaril, ključni je ta, da enotni plačni sistem omogoča primerljivost med poklici in s tem po njegovem nastaja manj krivic, kot če bi bila vsaka poklicna skupina obravnavana ločeno.

Enakega mnenja je tudi prvak Desusa Karl Erjavec, ker bi enostranski izstop zdravnikov porušil ves plačni sistem. V Desusu se zavedajo, da so na zdravniškem področju anomalije, ki jih vlada namerava odpraviti. Erjavec se je zavzel za dialog z zdravniki, še zlasti zato, ker je prepričan, da so nekatere njihove zahteve utemeljene, denimo ko gre za neplačevanje opravljenega dela. Erjavec tudi meni, da ni nobene potrebe po zaostrovanju stavke, saj bi bilo to v škodo bolnikov in zdravnikov, ker bo to delo enkrat moralo biti opravljeno. »Zato stavim na dialog, vlada ima zanj odprta vrata. Treba pa je biti potrpežljiv in strpen.«

Predsednik SD Dejan Židan je včeraj pokazal veliko razumevanja za stisko zdravnikov, ker jih je premalo in so zato preobremenjeni. Zdravnikom je treba pomagati tako, da bi delo dobili mladi zdravniki, je prepričan Židan. A tudi on zavrača možnost, da bi se katera skupina javnega sektorja umaknila iz enotnega plačnega sistema.

Fides: Bila je alternativa

Na stališče vlade se je odzval predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, ki je tokrat deloval bolj pomirjevalno. »Zahteva po izstopu iz enotnega plačnega sistema je bila alternativna zahteva. Glavne zahteve so bili vertikalna napredovanja, odprava stropa pri plačni lestvici do 65. razreda in dodatek za terciar. Vse zahteve ima vlada še vedno na mizi, mi pa smo se o njih pripravljeni pogajati. Vsi pa vemo, da je plačni sistem slab in da je kriv za neučinkovitost javnega sektorja. Vlada ga noče spremeniti, kar pomeni, da se bližajo volitve,« je povedal Kuštrin.

Predsednik Fidesa se do prekinitve ali nadaljevanja stavke zdravnikov ni želel opredeljevati. O tem se bodo odločali danes na glavnem odboru, prav tako pa bodo danes nadaljevali pogajanja z vlado o stavkovnih zahtevah. Glede tega je Kuštrin dejal, da je bil dosežen določen napredek. »Vlada se strinja z dodelitvijo dodatka tistim zdravnikom, ki delajo več, kot določajo standardi in normativi.« Vendar bi zakon o tem, tako Kuštrin, sprejeli šele prihodnje leto, točnih rokov in obvez pa vlada ni določila. »S tem se ne moremo strinjati, ker gre za obljubo v zraku. Obljubili so nam vrabca na strehi, kako priti do njega, pa niso povedali.«

Kuštrin: Zdravstveni zavodi so kot paraziti

Po drugi strani so se proti stavki Fidesa izrekli v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Direktor združenja Metod Mezek je kritiziral Fides zaradi pretiravanja. »Pričakovanja in zahteve sindikata, da se bodo težave, ki so se kopičile desetletja, rešile na hitro, so nerealni. Pri tem podpiramo prizadevanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, da poskuša glede na realne kadrovske in finančne zmožnosti doseči kompromis.«

V Fidesu mu niso ostali dolžni. Kuštrin se je na takšno stališče odzval z besedami, da je »združenje zdravstvenih zavodov najbolj neuporabna, kontraproduktivna in parazitska institucija v tej državi. Kaj so v letih obstoja naredili? Razen tega, da vemo, da so, nimajo nobenega rezultata.«