Davek na nepremičnine velja, od štirih dajatev ostane le dolg

Zavezanci bodo najprej dobili Gursova obvestila z izračuni, a ne bo imel vseh podatkov.

Objavljeno
01. januar 2014 21.55
uho/Nepremicnine - Ljubljana
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Od 1. januarja, še prazničnega prvega dne leta 2014 velja novi zakon o davku na nepremičnine, ki ga je predsednik republike razglasil 9. decembra lani v 101. številki uradnega lista. Štirih dajatev ni več, dolg zanje ostane.

Vlada pričakuje, da bodo zavezanci za državni in občinske proračune letos zbrali okoli 372 milijonov evrov: 192 milijonov za občine, 180 za državo. Geodetska uprava (Gurs) mora do 1. februarja lastnikom nepremičnin oziroma zavezancem izdati obvestila o njihovem premoženju in priložiti informativni izračun dajatve. »Upamo, da jih bodo vsi dobili do 1. februarja, a obljubiti tega ne moremo. Ker moramo pripraviti tudi informativni izračun davka, moramo uvesti ali izdelati programsko opremo, ki bo omogočala ta izračun,« pravi vodja Gursa Aleš Seliškar.

Gursova obvestila in informativni izračuni utegnejo povzročiti veliko zmešnjavo, saj bodo lastniki podatke o nepremičninah tokrat izjemoma lahko popravljali do 1. aprila, torej še več mesecev po informativnih izračunih. V Gursovi zbirki ne bo pravih podatkov za zavezance, ki bodo imeli pravico do 50 ali 30 odstotkov nižjega davka, torej za prejemnike denarnih socialnih pomoči in invalide na vozičkih. To pravico jim bo priznala šele davčna uprava. Odmerne odločbe za leto 2014 bo morala izdati do 31. maja. Od 1. januarja 2014 štirih nepremičninskih dajatev ni več: nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, davka na premoženje po zakonu o davkih občanov, pristojbine za gozdne ceste in davka na premoženje večje vrednosti. A dolg zanje ni izpuhtel, poudarjajo na davčni upravi.

Skupnost občin Slovenije namerava zdaj, ko že velja, zahtevati ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine. Zaveznike išče tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki je na Inštitutu za javno upravo na pravni fakulteti naročila študijo o ustavno spornih določbah zakona, a sama zahteve za presojo ne more nasloviti na ustavno sodišče.