Društvo Izbrisani izpodbija višino odškodnin

Ljubljana - Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti zakona o odškodninski shemi za izbrisane. Trdijo namreč, da je zakon neskladen s slovensko ustavo in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru izbrisanih, kot sporno pa navajajo zlasti višino odškodnin.

Minister za notranje zadeve Gregor Virant pričakuje ugotovitev ustavnega sodišča, da zakon ni v neskladju z ustavo, je navedel v odzivu za STA.

V omenjenem društvu opozarjajo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi šestim izbrisanim za 20 let izbrisa priznalo odškodnino za nematerialno škodo v višini 20.000 evrov, medtem ko zakon o odškodninski shemi za isto obdobje priznava 9600 evrov za nematerialno in materialno škodo skupaj.

V društvu navajajo, da bi bilo v mejah dopustnega, če bi izbrisani dobili takšno odškodnino le za nematerialno škodo. »Naravnost škandalozno pa je, da je zakon ob tem preprosto ignoriral oceno in priznanje materialne škode,« menijo.

Merilo za njeno oceno je po njihovih navedbah 260 evrov na mesec socialne podpore za ljudi brez sredstev za življenje, kar bi pripadalo vsem nezaposlenim, če ne bi bili izbrisani. Na leto je to približno 3000 evrov, za 20 let pa 60.000 evrov. Torej je povzročena materialna škoda (povprečna, pavšalno določena) že samo na tej osnovi trikrat večja od doslej prisojene nematerialne, navajajo.

Zahteve za zadržanje izvajanja zakona niso vložili, saj bi bilo to v nasprotju z interesi prizadetih, da čim prej dobijo vsaj tiste pravice, ki jim jih ta zakon vendarle priznava.

Poslanci so omenjeni zakon sprejeli novembra lani. Veljati je začel 18. decembra, izplačevanje odškodnin pa se bo lahko začelo junija.

Z zakonom se bo posameznemu upravičencu za vsak mesec izbrisa izplačala odškodnina v višini 50 evrov, odškodnina po sodni poti pa bo lahko znašala največ trikratni znesek odškodnine iz upravnega postopka. Krog upravičencev bo po navedbah ministrstva obsegal okoli 12.000 od skupaj nekaj več kot 25.000 izbrisanih.

Slovenija sicer še vedno čaka na odločitev evropskega sodišča v tožbi, s katero Mustafa Kurić in pet drugih pritožnikov od Slovenije zahteva odškodnino za materialno škodo. Odločitev v tej zadevi bi lahko pokazala, ali je Slovenija s sprejetjem omenjenega zakona zadovoljila sodišče. Kdaj bi slednje lahko odločilo o zadevi, pa za zdaj ni znano.