Tiskane izdaje
Ljubljana – Družina je temeljna družbena skupnost, osnovni gradnik družbe in z družinskim zakonikom jo želimo postaviti v ospredje, je bilo, po zagotovilih pristojne ministrice Anje Kopač Mrak, vodilo pri pripravi zakonika, ki so ga v torek sprejeli poslanci.
»Vesela sem, da je družinski zakonik v državnem zboru dobil tako visoko podporo 54 poslancev in poslank in da ga poleg politike podpirata tudi socialna in sodna stroka. Po dobrih 40 letih smo tako dobili nov, sodoben družinski zakonik, ki v ospredje postavlja otroka, tako pri definiciji družine kot tudi pri vseh ukrepih za zaščito koristi otrok,« je komentirala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Po njenih besedah je pomemben sistemski prenos odločanja s centrov za socialno delo na sodišča. »S tem bomo zagotovili učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otrok, hitrejše reševanje zadev, kar je pri odločanju o teh ukrepih izrednega pomena, saj imajo predolgi postopki nepopravljive posledice na otrokov razvoj.«
Centri se bodo lahko posvetili družini
Prav ta del zakonika, po katerem bodo o rejništvu, posvojitvah, odvzemu otrok in namestitvah v zavode odločala sodišča, je tisti, ki se bo začel uporabljati najpozneje – šele leta 2019, ker je potreben čas za pripravo. Pred prenosom so nujne še spremembe postopkovnih predpisov, zakonov o pravdnem in o nepravdnem postopku. Po izračunih vrhovnega sodišča pomenijo naloge, ki jih zakonik nalaga sodstvu, 450 dodatnih zadev, za kar bi potrebovali dodatnih devet sodnikov, finančne posledice pa ocenjujejo na dober milijon evrov na leto.
So pa s sodišč v zadnjem času večkrat opozorili na pomanjkanje ustrezno usposobljenih izvedencev, kar bi lahko precej zavleklo postopke. Na pomisleke, da bi – tudi glede na to, kako dolgo zdaj trajajo družinske zadeve na sodiščih – lahko odločanje o ukrepih trajalo celo dlje kot zdaj, odgovarjajo, da lahko nujne ukrepe za varstvo koristi otroka še vedno izrekajo centri za socialno delo. Ti se bodo lahko bolj posvetili podpori družini in ne bodo več v shizofreni vlogi, ko po eni strani svetujejo, po drugi pa ukrepajo.
Za stare starše - starševska skrb
Možnosti, da bi babice in dedki posvajali vnuke, zakonik ne uzakonja, so pa vprašanje uredili drugače. Da bi ohranili prednosti posvojitve in se izognili negativnim posledicam (pretrganje vezi z delom sorodstva, izbris staršev v rojstnem listu, težave dedovanja), lahko sodišče starim staršem ali drugemu sorodniku, ki izpolnjuje pogoje in je pripravljen skrbeti za otroka, podeli starševsko skrb. Prav izraz starševska skrb pa v zakoniku nadomesti vse, kar smo doslej razumeli kot roditeljska pravica.
Med novostmi je še, da bodo lahko starši vnaprej izrazili voljo, kdo naj poskrbi za otroka, če se jim kaj zgodi. Sodišče to voljo upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka.
Zakonik spodbuja mediacijo glede vseh družinskopravnih spornih vprašanj, ki se lahko opravi pred sodnim postopkom, med njim ali po njem, izvajali jo bodo centri za socialno delo in sodišča. Uvaja programe v podporo družini in status društev na področju družinske politike.
Ministrstvo se je večkrat odzvalo na očitke SDS in NSi, da želijo na »perfiden način« vpeljati rešitve, ki jih je večina že dvakrat zavrnila na referendumu. »Z družinskim zakonikom se pravice istospolnih parov ne bodo v ničemer spremenile,« je zagotovila ministrica.
