Dvom v neodvisnost zagovornika ostaja

Slovenija je prejela uradni opomin od evropske komisije, ker položaj zagovornika načela enakosti ni skladen z evropskim redom.

Objavljeno
16. junij 2015 18.17
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika
Ljubljana - Ministrstvo za delo je pripravilo novi zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, ki ureja status zagovornika načela enakosti. Nevladne organizacije imajo na osnutek veliko pripomb, med drugim trdijo, da zagovornik še vedno ne bo neodvisen organ.

Slovenija je prejela uradni opomin od evropske komisije, ker položaj zagovornika načela enakosti ni skladen z evropskim redom. Evropska komisija dvomi, da institut zagovornika, kjer je zaposlena le ena oseba, lahko učinkovito proučuje pritožbe in zagotavlja konkretno pomoč žrtvam diskriminacije. Zagovornik dejansko nima statusa neodvisne pravne osebe, - trenutno sodi v okvir ministrstva za delo, - torej vladne strukture, ki ni neodvisna, kar vzbuja dvom glede neodvisnega delovanja zagovornika v praksi, zlasti ko so prijavljeni ali ugotovljeni primeri diskriminacije v javni sferi. Dvome glede neodvisnosti, zlasti glede neodvisnega izvajanja nalog, predvsem pri proučevanju pritožb v javnem sektorju, vzbuja tudi postopek njegovega imenovanja in možnost razrešitve. Evropska komisija prav tako izraža dvom o ustreznem izvajanju določb direktiv, ki se nanašajo na izvajanje neodvisnih študij, raziskav in analiz v zvezi z diskriminacijo. Nihče tudi ne izvaja študij ali neodvisnih raziskav o diskriminaciji na podlagi etničnega porekla ali rase, razen za tri priznane manjšine, ki jih
izvaja Urad za narodnosti.

Zagovornik pod pristojnostjo premiera

Novost predlaganega zakona je torej nova ureditev zagovornika, ki se preoblikuje v samostojen in neodvisen organ. Statusno bo zagovornik imel položaj direktorja vladne službe, pod pristojnostjo predsednika vlade, ki pa mu bo zagotovljena večja samostojnost in neodvisnost kot drugim podobnim vladnim službam. Postopek imenovanja vodi posebna komisija, ki opravi izbor in predsedniku vlade predlaga samo enega kandidata, kar predsedniku vlade odvzame diskrecijsko pravico, ki jo sicer ima v podobnih postopkih, da izmed več predlaganih sam izbere direktorja. V predlogu zakona so nadalje našteti razlogi za predčasno razrešitev zagovornika s položaja. Dodatno je zagotovljena njegova neodvisnost z natančno opredelitvijo nalog zagovornika, glede katerih mu nihče ne sme dajati obvezujočih navodil, sam pa sodeluje tudi pri pripravi državnega proračuna.

Z novim zakonom se ustanavlja posebna koordinacijska delovna skupina za izvajanje nediskriminacijske politike, ki jo imenuje vlada. Njihova naloga bo spremljanje posameznih družbenih skupin, obravnava vladnih predpisov z vidika enakega obravnavanja in obravnava pobud nevladnih organizacij. Zakon opredeljuje dolžna ravnanja ter sankcije v primerih kršitev, določa pristojnosti inšpekcijskih služb in možnosti sodelovanja nevladnih organizacij in zagovornika kot stranskih udeležencev v sodnih in upravnih postopkih.

Nevladniki nasprotujejo kratki razpravi

Vlada se je v odgovoru na opomin zavezala, da bo uredila položaj zagovornika do konca junija, ko sedanjemu zagovorniku izteče mandat. To je bil verjetno tudi razlog za kratek rok za javno razpravo o osnutku zakona, ki je potekala zgolj štirinajst dni. Temu so nasprotovale nevladne organizacije, ki so opozorile ministrstvo, da je minimalni rok za javno razpravo, po poslovniku vlade 30 dni. Nasprotujejo tudi zakonskim rešitvam, ki ne zagotavljajo neodvisnosti zagovornika. Po mnenju Katarine Bervar Sternad, direktorice pravno informacijskega centra nevladnih organizacij in Neža Kogovšek Šalamon, direktorice Mirovnega inštituta, gre za vrnitev na stanje pred letom 2012, ko je zagovornik deloval v okviru urada za enake možnosti. Tedanji ureditvi je večkrat nasprotoval varuh človekovih pravic, ki se je zavzemal za njegovo neodvisnost po zgledu informacijskega pooblaščenca. Zakon tudi ne določa, na kakšen način bo institucija zagovornika okrepljena, niti ne omogoča lažjega dostopa do učinkovitega sodnega varstva. Zato nevladniki predlagajo možnost vložitve posebne tožbe na sodišče zaradi diskriminacije, ki jo lahko vloži zagovornik.

Tudi v Amnesty International se pridružujejo mnenju Mirovnega inštituta in Pravno informacijskega centra, da lahko v primerih, ko obstaja predpis ali merilo, a še ni žrtve in kršitve, oziroma kadar gre za nek sistemski problem, ki ga lahko naslovi le institucija, ne pa posameznik, tožbo vložzagovornik, Varuh človekovih pravic, nevladne organizacije s statusom društva v javnem interesu na področju preprečevanja diskriminacije ali sindikati.