DZ: Večina je uzakonila odpoklic župana

Od paketa sprememb je ostala le novost za župane, ki pa jo bo najbrž z vetom ustavil še državni svet.

Objavljeno
15. december 2016 20.22
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana – Petinštirideset poslancev SMC, Desusa in ZL je odločilo, da bodo volivci v 212 občinah lahko predčasno odstavljali župane. Prihodnji teden bo o novosti odločal še državni svet, v katerem imajo predstavniki občin večino. Po prvih napovedih se obeta zanesljiv veto.

Odpoklic županov je večina poslancev potrdila s popravkom zakona o lokalni samoupravi, ki je bil po zadnjih volitvah predlagan kot del paketa sprememb volilnih in funkcionarskih zakonov.

Edini ostanek Muscola

Glavni namen paketa je bil obsojenim na daljše zaporne kazni onemogočiti kandidature na volitvah in prevzemanje javnih funkcij. Javno se ga je prijelo ime Muscolo ali celo Lex Janša. Vzrok zanj je bil položaj ob zadnjih volitvah, pred katerimi je moral predsednik SDS Janez Janša v zapor, a je bil po tem izvoljen za poslanca. V parlamentarni proceduri so bili podobni paketi tudi že prej; javno najbolj razvpitega je vložila DL Gregorja Viranta, ki je omejitve poskušal doseči tudi za pravnomočno obtožene, kar je bil takrat Janša.

Doslej je Janša edini, ki so ga na pomembne funkcije volivci izvolili kljub obsodbi na zaporno kazen.

Del smisla je paket izgubil, ko je ustavno sodišče razveljavilo vse sodbe v primeru Patria, ki se nanašajo na Janšo. Poslanci so se danes le še seznanili, da za spremembe množice volilnih zakonov ni dvetretjinske večine. Pri glasovanju sta zmanjkala glasova nepovezanega Bojana Dobovška in Dragana Matića (SMC). Dobovšek je podporo paketu odrekel zaradi pomislekov pravnikov o neustavnosti rešitev, Matić pa je zamudil na sejo.

Institut odpoklica županov je ostal, ker je bil predlagan z zakonom, ki se potrjuje z navadno večino. Je pa podporo tej novosti odrekel koalicijski SD, katerega poslanci so prej podpisali celotni paket. Ni nam uspelo uzakoniti omejitve zase, kar je bil glavni namen, zdaj bi jih pa za župane, je pojasnil vodja poslanske skupine Matjaž Han in dodal: »Nimamo legitimnosti in še manj moralne podlage, da to storimo.« »S kakšnim obrazom pravila določate samo za druge?« je zagovornike instituta odpoklica županov podobno vprašala nekdanja premierka Alenka Bratušek, ki je bila tudi med podpisniki celotnega paketa. Jani Möderndorfer (SMC) je obema odgovoril, da odpoklica za poslance ni niti predlagal, ker poslanci niso voljeni po večinskem sistemu, v sorazmernostnem pa odpoklic ni izvedljiv.

Koliko županov ima Desus

Möderndorferja so poslanci SDS in Bratuškova kritizirali tudi zelo osebno, da odstavljanje županov predlaga poslanec, ki je na volitvah med vsemi zbral najnižji odstotek, zamenjal pa že toliko strank, da jih težko našteje, nazadnje stranko, ki jo vodi prav Bratuškova, njej je zato razpadel poslanski klub. Polemike je danes sprožilo tudi dejstvo, da institut odpoklica županov uvajajo poslanci strank, ki županov nimajo, denimo SMC in ZL, proti pa so poslanci strank, ki župane imajo: SDS, SD, NSi. Izjema je Desus, ki je za odpoklic, ni pa čisto brez županov. V Delu smo v zadnjem tednu navedli podatek, da so mu volivci izvolili enega. Sami trdijo, da jih imajo več. Uporabili smo podatke o županih, ki so uradno kandidirali strankarsko, dostopni so pri Državni volilni komisiji. So pa številni župani, ki so tudi člani strank, kandidirali nestrankarsko ali v koalicijah. Najrazvpitejši nestrankarski kandidat, ki pa ni brez povezave s stranko, je predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković.

Bo sploh kakšen odpoklic?

Zaradi veta, ki ga bo prihodnji teden skoraj zanesljivo izglasoval državni svet, bo odpoklic župana obveljal šele, ko bo spremembo zakona o lokalnih samoupravi ponovno potrdilo najmanj 46 poslancev. A tudi če se bo to zgodilo, je nov institut zapisan tako, da je malo verjetno, da bo kakšen župan res odpoklican. Postopka ne bo dovoljeno sprožiti leto po volitvah in 16 mesecev pred koncem mandata župana. Vmes pa bi, da bi sploh lahko odločali o odpoklicu, morali pobudniki za to v 35 dneh zbrati overjene podpise od deset do 30 odstotkov volilnih upravičencev v občini. Desetina volivcev bi takšno zahtevo osebno morala podpisati na upravnih enotah v obeh največjih občinah: Ljubljani in Mariboru. V manjših občinah bi bil delež večji, v polovici občin 30-odstoten.

Da je to težko doseči, pokaže primerjava: za referendum na državni ravni morajo pobudniki v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov. Desetina volilnih upravičencev na državni ravni pomeni več kot 171.000 podpisov, tri desetine pa več kot pol milijona podpisov, kar je skoraj nedosegljivo število celo za najbolje organizirane skupine.