Tiskane izdaje
Bled − Zunanji minister Karl Erjavec je danes na Bledu povedal, da ne razume, zakaj Hrvaška kot članica EU ne spoštuje mednarodnega prava in odločitev sodišč. »To je zame škandalozno,« je dejal na novinarski konferenci ob koncu Strateškega foruma Bled.
Erjavec je izrazil upanje, da bo nastopil čas, ko bo Hrvaška spoznala, da je treba spoštovati mednarodno pravo. Prepričan je, da bo tudi evropska komisija, ki zahteva uresničitev razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, vztrajala pri spoštovanju mednarodnega prava. »Je pa res, da težko razumejo to mentaliteto, ki je značilna za regijo,« je dejal.
Kot je poudaril, je glavno sporočilo za Zahodni Balkan spoštovanje mednarodnega prava in sodnih odločb. »Tudi Slovenija je morala spoštovati nekatere odločbe, zlasti Evropskega sodišča za človekove pravice, ki nam niso bile všeč, a jih spoštujemo in izvajamo,« je dejal. »Od članice EU, ki pravi, da je prijateljska država, bi pričakovali enako,« je Hrvaški sporočil Erjavec.
Poudaril je, da je argumentacija hrvaških stališč glede arbitraže, ki jih je za medije tik pred Erjavcem ponovno predstavila zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić, nezadostna, in da ne bo prepričala mednarodne javnosti. Pejčinović Burićeva je namreč Slovenijo označila kot tisto, ki je kršila mednarodno pravo, in s tem zavrnila pozive Zagrebu k uresničitvi arbitražne odločbe. Način, na katerega je Slovenija kompromitirala proces, je način, »ki ne bil smel biti primer ne državam v regiji niti nikomur drugemu« glede tega, kako je treba ravnati v postopku arbitraže, je dejala novinarjem.
»Objava arbitražne odločitve ni spremenila ničesar, ni spremenila stanja na terenu. To pomeni, da v tem trenutku Hrvaška spoštuje stanje, kot je bilo na meji doslej,« je dodala. Prepričana je, da nobena stran ne bi smela vzpodbujati enostranskih odločitev, ki bi ogrozile sedanji, kot je dejala, dober režim na meji.
Erjavec je sicer priznal, da se je v arbitražnem postopku zgodila napaka, vendar je sodišče zelo jasno povedalo, da ta napaka ne vpliva na končno razsodbo. Zato ne razume vztrajanja Hrvaške o nekredibilnosti postopka. Dejal je še, da ni še znano, kdo je prisluškoval slovenskemu arbitru in agentki, vendar če je to počela Hrvaška, ki pravi, da je prijateljska država, »se to prijateljem ne dela«. »Tudi mi se nismo sklicevali na to, da je hrvaški arbiter spal v hrvaški ambasadi v Haagu,« je komentiral Erjavec, saj da bi bilo to neprijateljsko.
Plenković: V hrvaško-slovenskih odnosih ni bilo nobene histerije
Hrvaški premier Andrej Plenković je v odzivu na zadnje izjave Timmermansa dejal, da bi ga rad vprašal, kako bi ocenil arbitražni postopek za rešitev spora o meji med Hrvaško in Slovenijo, če bi bila namesto Hrvaške v sporu »njegova Nizozemska«. Ponovil je, da je za Hrvaško primer arbitraže končan.
Hrvaški premier meni, da Timmermans kot nekdanji nizozemski zunanji minister zagotovo ne bi govoril o arbitražnem postopku kot »malo kontaminiranem« in nato »očiščenem«, če bi šlo za Nizozemsko. Dodal je, da pravni red EU ni nadomestek za mednarodno pravo ter da je meje treba urediti na temelju mednarodnega prava.
Plenković je danes poudaril, da po objavi odločitve arbitražnega sodišča ni bilo nikakršne histerije v hrvaško-slovenskih odnosih. »Moj dogovor s premierjem Mirom Cerarjem, da po uveljavitvi poostrenega nadzora schengenske meje namesto sistematičnega izvajamo ciljni nadzor meje, je imel za posledico najboljšo turistično sezono po osamosvojitvi. Pričakujemo več kot 100 milijonov nočitev,« je dejal Plenković.
Mogherinijeva poudarila pomen arbitraže za stabilnost Zahodnega Balkana
Nujnost implementacije arbitražne odločitve je danes v nagovoru poslancev državnega zbora poudarila še visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije (EU) Federica Mogherini. Po njenem prepričanju pri uveljavitvi razsodbe ne gre le za napredek v odnosih med obema članicama, temveč tudi za stabilizacijo Zahodnega Balkana.
Mogherinijeva je sicer na skupni seji parlamentarnih odborov za zunanjo politiko, za obrambo in za zadeve EU predstavila poglede na aktualna vprašanja na področju zunanjih in varnostnih zadev Unije. Osredotočila se je na Zahodni Balkan, sodelovanje članic na obrambnem področju in krepitev večstranskega sodelovanja. Govor je bil tudi o problemu migracij in terorizma.
