Tiskane izdaje
Ljubljana – Kampanja za volitve v evropski parlament (EP), ki jih označujejo kot »prelomne za novo arhitekturo Evrope«, poteka v Sloveniji v globoki senci domačih političnih pretresov. Skromnost volilne tekme pa je tudi posledica strožjih pravil o financiranju strank.
Liste tokrat uporabljajo za promocijo zlasti splet in brezplačne medijske objave. Vse pa stavijo tudi na neposreden stik z volivci in zato tudi s posebnimi avtobusi potujejo od kraja do kraja, od prireditve do prireditve. Pri tem je očitna razlika med strankami, ki so uspešno izpeljale že nekaj volilnih kampanj, kot so SDS, NSi in SLS, SD, ter novinci, ki takšnih izkušenj nimajo. Organizatorji bodo tokrat porabili bistveno manj denarja kot v preteklosti. Če so številke včasih dosegale tudi do 250.000 evrov, zdaj segajo do največ 60.000 evrov. Večina pa bo porabila še precej manj.
Televizijska soočenja
Resnih razprav o tem, kako bo EU reševala problem brezposelnosti, zlasti med mladimi, kako bo odgovorila na krepitev evroskepticizma in skrajnih strank, ali bo sposobna tesnejših povezav, skupne fiskalne in zunanje politike, ali pa ji grozita dezintegracija in celo razpad, v širši javnosti ni bilo veliko.
Nacionalna TV je prvo soočenje pripravila sinoči, v zadnjem tednu pa načrtuje še dve. Televizijska polemika, kot kažejo izkušnje zadnjih let, lahko še spremeni odločitev volivcev v zadnjem hipu, priložnost pa bodo dobili tudi še neznani kandidati, ki so praviloma kritični do dosedanje politike EU. V Sloveniji se za »sanjsko službo« evropskega poslanca poteguje kar 118 kandidatov na 16 listah. V Bruselj jih bo potovalo osem, ankete pa napovedujejo uspeh dveh desnih list, SDS in NSi-SLS.
Od televizijskih soočenj kandidatov za novega evropskega mandatarja – največje je bilo sinoči – veliko pričakujejo tudi v Bruslju, saj naj bi »personifikacija« volitev, torej dejstvo, da so politične skupine tokrat prvič vnaprej predstavile svoje kandidate za predsednika evropske komisije, povečala udeležbo.
Ankete res kažejo, da se je po prvem soočenju kandidatov evropskih konservativcev in socialistov število državljanov, ki bodo zanesljivo šli na volitve, povečalo za tri odstotke. Vendar za odločitev slovenskih volivcev 25. maja zagotovo ne bo ključna izbira med Jean-Claudom Junckerjem, Martinom Schulzem, Guyem Verhofstadtom ali Alexisom Ciprasom, ampak bodo glasovali v skladu s svojimi domačimi strankarskimi preferencami.
Štirikrat pet ni dvajset
Evropski parlament in komisija sta sicer vse sile usmerila v kampanjo, s katero bi na volišča spravila čim več državljanov, ne glede na to, komu bodo dali svoj glas. Ta akcija teče tudi v Sloveniji, denimo s plakati, ki po državi vabijo na volitve. Slaba udeležba, ki jo še vedno napovedujejo ankete, ni problem samo zaradi legitimnosti volilnih izidov, ampak tudi zato, ker bi povečala možnosti za uspeh skrajnih in evroskeptičnih strank. Po zadnjih raziskavah bi te lahko zasedle od petine do četrtine sedežev v novem evropskem parlamentu.
»Kaže, da bo pet odstotkov poslancev prišlo iz strank skrajne desnice, pet pa iz strank skrajne levice. Približno pet odstotkov bo evroskeptikov, ki se ne štejejo niti med levičarje niti med desničarje. Še pet odstotkov bo lahko poslancev iz strank, ki niso odkrito evroskeptične, so pa z EU nezadovoljne, kot na primer britanski konservativci. To je torej 5 in 5 in 5 in 5, kar pa skupaj ni 20. Te stranke se namreč ne morejo povezovati med sabo. Ekstremni desničarji ne morejo sodelovati s skrajnimi levičarji,« nam je napovedi sestave prihodnjega evropskega parlamenta razložil uradni govorec EP Jaume Duch Guillot.
Evroskeptiki in poslanci skrajnih strank, če se ne bodo povezali, ne bodo mogli bistveno vplivati na odločitve EP. Pač pa bo njihov uspeh povzročal velike pretrese v posameznih državah, kar bo spremenilo politike nacionalnih vlad. To pa se bo videlo zlasti v odločitvah evropskega sveta.
