Tiskane izdaje
Ureditev zunajzakonske zveze v dopolnitvi družinskega zakonika ni ustrezna, saj uvaja večji nadzor, zmanjšuje svobodo in postavlja šibkejšega partnerja v zunajzakonski zvezi v brezpraven položaj, opozarja pravna strokovnjakinja Neža Kogovšek Šalamon iz kampanje Za vse družine.
Kogovšek Šalamonova izpostavlja, da šibkejši partner po taki ureditvi ne bi imel nikakršnih pravic ob razpadu neregistrirane zunajzakonske zveze. Kot pravi, država z registracijo posega v svobodo in vsiljuje upravne postopke, ki jih do zdaj ni bilo.
Dopolnilo k zakoniku po besedah Kogovšek Šalamonove uvaja neko nesistemsko rešitev in ruši vzpostavljena razmerja, zato je nepremišljen in z vidika ustavnih pravic sporen.
Kogovšek Šalamonova se ob tem sprašuje, kakšna bi sploh bila razlika med zakonsko zvezo in registrirano zunajzakonsko zvezo. Obstajala bi dva instituta, ki bi bila po vsebini enaka, a z drugačnim imenom in postopkom, to pa po njenem mnenju uvaja nered.
»Predlagano dopolnilo je oblika nadzora partnerskih skupnosti«
Koordinator kampanje Za vse družine Mitja Blažič meni, da bi moral biti družinski zakonik osredotočen na zaščito pravic otrok in na pravno ureditev različnih oblik partnerstev. A bo, kot kaže, "ustvaril nove kategorije brezpravnih državljank in državljanov ter okrepil sistemsko diskriminacijo teh partnerstev in njihovih otrok".
Strokovnjakinja Metka Mencin Čeplak s Fakultete za družbene vede je poudarila, da predlagano dopolnilo predstavlja obliko nadzora partnerskih skupnosti.
Velik del institucionalne politike demokracijo razume kot vladavino večine, pravi Mencin Čeplakova. Sprašuje se, kaj so cilji sklicevanja na to večino. Po njenem mnenju gre za težnje k poenotenju zasebnega življenja, po izključevanju in legalni diskriminaciji.
Strah vzbujajoče je to, da "pri sklicevanju na večino pozabljamo, da je merilo demokratičnosti odnos do manjšin, odprtost in spoštovanje načela enakosti", ocenjuje. S tem dopolnilom prihaja po njenem mnenju do izbrisa neregistriranih zunajzakonskih skupnosti.
