Golaž za volivce Janše, Jankovića in Cerarja

Desus na terenu v boju za regres za vse upokojence in dostojanstvo vseh državljanov.

Objavljeno
06. julij 2014 17.36
Vili Einspieler, Celje
Vili Einspieler, Celje
Žalec, Hrastnik – Če Aristotelov čas izrazimo z besedami Karla Erjavca, je čas samo število gibanj volilnih glasov upokojencev glede na preteklost in prihodnost. Njihov čas šele prihaja, predvolilni dan prvaka Desusa s startom v Žalcu, kjer se bo spet poskušal prebiti v vlado, je zaznamoval volilni golaž.

Recept za golaž je lahko preprost. Potrebujete le meso in Knorr Fix mešanico za golaž. Ni pa vsak golaž dober volilni golaž. Namesto kitajske je zaželena slovenska čebula, je opozoril Karl Erjavec. Čeprav zaupa kuharskim mojstrom žalskega mesarja in gostinca Ervina Časa, ki bodo pazili, da se golaž ne zažge in da ne bo grenkega okusa, se je zbal, da bi bil kotel prehitro prazen.

Skupaj s podporniki se je domislil, da bodo morda vrhunec lačnih ust na predvolilnem mitingu po potrebi nahranili s Časovimi klobasami. Erjavca za nobeno ceno ne sme preglasiti glasno kruljenje v želodcih, tako ne upokojencev, ki bodo na lepe oči glasovali za Janeza Janšo, Zorana Jankovića ali Mira Cerarja, kot ne zijal ali nesrečnežev, ki jih bo privabil goveji golaž.

Da se čas v gostilni Čas ne bi iztekel v prazno, so se Erjavec in soborci domislili tudi novega gesla: »Vsi iz Savinjske in Žalca za Erjavca.« V Žalcu je namreč le pet tisoč duš, v občini pa vsaj petkrat več. Še veliko več pa je Vietnamcev, ki so se po zaslugi Erjavca ogreli za hmelj žalske kmetijske zadruge. Zdaj že »tekoči« zunanji minister vidi svojo vlogo v odpiranju vrat gospodarstvu na novih trgih, kjer brez pomoči države ni mogoče skleniti nobenega večjega posla, prvi človek KZ Žalec Marko Gomilšek pa ga je kljub finančni izčrpanosti kmetij, ki zavira širitev, počastil s pivom.

Ali v Žalcu res potrebujejo svoj dom starejših, glede na to, da svoje zmogljivosti vse težje zapolnjujeta domova v Preboldu in na Polzeli, se je vprašal Erjavec. Podpira zakon o dolgotrajni negi na domu, ker bi tudi sam na stara leta raje težil svojim najbližjim kot osebju v domu starejših. Erjavec se je še pritožil, da velja za populista in da se mu posmehujejo, ker razume ljudstvo. Za vsak primer se je zmenil s Časom, ki za plačo tisoč evrov ne najde mesarja, da bi ga naučil, kako se koljejo prašiči in pripravljajo narezki.

Na dolgo pot iz Žalca do Drešinje vasi, se ni podal s Patrio, je pa hmeljarskemu baronu Janezu Osetu zaupal, da bi ga s štirikolesnikom odpeljali na Dob, če bi sprejel vabila Fincev na kosila ali večerje. V napadu zaupljivosti je še povedal, da svoji starejši 26-letni hčeri, ki je pravnica, ni upal svetovati, naj se poda v zunanjo politiko, da mu ne bi očitali, da je zlorabil svoj politični vpliv, če bi se izkazala v diplomaciji. Navsezadnje tudi sam ne ve, ali naj sploh še sprejme ministrski stolček. Ne zato, ker mu očitajo, da je bil v vseh vladah, ampak zaradi novih predčasnih volitev, ki jih pričakuje že čez leto dni.

Hmeljarski baron je Erjavca poučil, da dobrih sto hmeljarjev na manj kot dva tisoč hektarjih zemljišč ustvari tri odstotke svetovne proizvodnje hmelja. Ker je del zemljišč v njihovi lasti, del pa imajo v najemu od sklada kmetijskih zemljišč, je Oset predlagal, da bi skladu plačevali dvakrat višjo najemnino, v zameno pa bi dobili čez trideset let zemljo v svojo last. Da hmeljarstvo ne bi propadlo ali se preveč razdrobilo, je Oset še menil, da bi morala država dati denacionalizirancem nadomestno zemljo. Kot dober poslušalec, je Erjavec sklenil, da bodo njegove predloge umestili v novo koalicijsko pogodbo.

Čeprav je človek z izumom ure pridobil zmožnost enotnega merjenja časa, je ta Erjavcu ušel iz rok. Njegovi privrženci na tržnici v Hrastniku so ga potrpežljivo čakali, vsaj nekaj deset volivcev pa se je zaobljubilo, da bodo 13. julija glasovali za kandidata Desusa Ivana Hršaka. Erjavec jim iz gole previdnosti ni obljubil, da bo najnižja pokojnina tisoč evrov, ali univerzalne temeljne pokojnine. Prvo obljubo je namreč že snedel, druga pa bi se mu lahko prav tako obesila okoli vratu, glede na to, da nekateri upokojenci že zdaj kažejo osle Desusu. Namesto da bi volili »svoje«, se raje klatijo po svetu ali pa so se zaprli na podstrešje in pišejo knjige, ne da bi bila ogrožena njihova eksistenca.

Kako je mogoče, si razbija glavo Erjavec, da Desus, ki nagovarja kar 600.000 upokojencev, ni najmočnejša stranka v državi. Vlado bi lahko sestavila samostojno, tako pa ima pet ali šest poslancev, ki se ne morejo učinkovito boriti za pokojnine in proti diktaturi kapitala. Če bo Desus imel vsaj 10 ali 15 poslancev in postal del nove vladne koalicije, je obljubil Erjavec, bo vsem upokojencem zagotovil regres in državljanom, ki niso dokapitalizirali NLB, da bi bankirji delali po starem in prodali Mercator, vrnil njihovo dostojanstvo.

Dodal je še, da Cerar s tremi urami svetovanja državnemu zboru zasluži več, kot znaša marsikatera pokojnina, Janković pa zna predvsem dobro poskrbeti zase. Erjavec si je vzel čas za obisk Doma invalidov, ki bi se ga Janša na daleč izognil, ker je pred njim doprsni kip narodne herojine Lidije Šentjurc, zelenci na politični sceni pa zanjo še niso slišali.

V steklarni Hrastnik ni mogel skriti navdušenja nad proizvodnjo vrhunskih steklarskih izdelkov, prvi kadrovik Soniboj Knežak pa je priznal, da se je podjetju krepko poznalo dvajset odstotno znižanje cene plina, ki ga je Erjavec dosegel v pogajanjih z Rusi. In Erjavec je že odhitel k predsedniku Borutu Pahorju, da ga prepriča, naj se ne vda pritisku ameriškega veleposlanika Josepha A. Mussomelija, ki rovari proti obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Sloveniji.