Tiskane izdaje
Ljubljana - Guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Jazbec bo danes ministrskemu zboru pojasnjeval vse vidike bančne sanacije pred dobrim letom. Predvsem bo moral odgovoriti, ali je bil ocenjeni kapitalski primanjkljaj prevelik.
Jazbec trdi, da je država vplačala ravno toliko, da so slovenske banke sposobne opravljati bančne posle in sodelovati v poslih denarnega trga Evropske centralne banke (ECB). To trditev po njegovem mnenju dokazuje dejstvo, da se je količnik kapitalske ustreznosti bank šele z dokapitalizacijo približal povprečju EU, poleg tega je bil po lanskem stresnem testu ugotovljen dodaten primanjkljaj v NLB in NKBM.
Guverner bo moral odgovarjati tudi na vprašanja o izbrisu skoraj 600 milijonov evrov podrejenih obveznic, denimo, zakaj je bil odpis stoodstoten in zakaj se obveznice niso konvertirale v kapital banke. Od 1. avgusta 2013 namreč veljajo nova evropska pravila, ki ob državni dokapitalizaciji bank zapovedujejo tudi prispevek imetnikov podrejenih obvezničarjev. V BS pravijo, da so ta pravila veljala za sanacijo bank, saj se je postopek pridobivanja dovoljenja za državno pomoč pred evropsko komisijo v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi bankami začel po 1. avgustu, medtem ko kritiki trdijo, da se je postopek začel že prej.
Postopki pri sanaciji bank so bili po njemu dostopnih podatkih ustrezni, pravilni in pravno podkovani, pravi finančni minister Dušan Mramor. Poudaril je, da mu tudi predstavniki evropske komisije pritrjujejo, da drugačna pot kot najprej odpis podrejenih obveznic in potem dokapitalizacija takrat ne bi bila mogoča: »Visoki uradnik iz evropske komisije mi je celo omenil, da ne razume, kaj delamo v Sloveniji. Da bi morali postaviti določenim ljudem vsaj majhne spomenike, ne pa da jih naredimo za kriminalce.« Na domneve o pretirani dokapitalizaciji pa je odgovoril: »Če se bo izkazalo, da je Slovenija za dokapitalizacijo bank plačala preveč, je to zelo dobro. Če bomo dosegli ustrezno gospodarsko rast, se bo pokazalo, da so banke prekapitalizirane in denar se bo lahko vrnil.«
Bistvo očitkov, ki zadnje dni letijo na Banko Slovenije (BS) zaradi sanacije bančnega sistema, je, da je bančni regulator domnevno prirejal dokumente in manipuliral s podatki, kar je omogočilo izbris podrejenih obveznic, ki so jih kupovali zasebniki pri slovenskih bankah. Zato so bili oškodovani za okoli 600 milijonov evrov. Pri manipulacijah s podatki je, kot trdijo kritiki, BS odigrala ključno vlogo pri definiranju skupne bančne luknje, država pa se je morala zadolžiti bolj, kot bi bilo treba. Dvom o ustreznosti ocenjene kapitalske luknje se postavlja zaradi različnih cenitev pooblaščenih ocenjevalcev.
Banka Slovenije je namreč naročila tudi likvidacijske cenitve bank, ki so prikazale negativni kapital. Pri likvidacijski cenitvi bank se ne uporabljajo mednarodni računovodski standardi, kakršni se pri revizorskih pregledih poslovanja bank. Zato je pri nerevizorskih storitvah, kot so skrbni pregledi bank, večji manevrski prostor pri vrednotenju, denimo terjatev, delnic, nepremičnin in drugi zavarovanj. Neuradno je bilo slišati, da so bile cenitve zelo konservativne. Sicer pa so se o pogojih za odobritev državne pomoči bankam z evropsko komisijo pogovarjali na finančnem ministrstvu, kjer so tudi pripravili novelo zakona o bančništvu, ki je tak izbris dovoljevala, koalicijski poslanci - med njimi tudi člani poslanskih skupin SD in Desusa - pa so zakon tudi po vetu državnega sveta podprli.
Politika ocenjuje
Kot smo v Delu že pisali, je postopek za zamenjavo guvernerja zelo težaven, če že ne nemogoč, tudi če se izkaže, da je deloval škodljivo. Na to se verjetno nanaša tudi napoved premiera Mira Cerarja, da bodo spremenili zakonodajo za lažjo zamenjavo guvernerja, če bi se potrdile hujše kršitve. Guverner Jazbec po besedah predsednika vlade »zaenkrat« še uživa njegovo podporo.
Izredna seja DZ o BS
Včeraj je stranki NSi uspelo zbrati 23 poslanskih podpisov iz vseh poslanskih skupin (razen ZL) za sklic izredne seje, ki bi jo posvetili vlogi BS ob sanaciji bančnega sistema in izbrisu podrejenih obveznic.
Prvak SD Dejan Židan je opozoril, da mnenja nekaterih uslužbencev ministrstva za finance potrjujejo sume, ki domnevno bremenijo BS. Če se bo pokazalo, da so se dogajale neprimerne stvari, bo po njegovem čas za ukrepanje vlade in ne več samo za analiziranje. Slovenski bančni sistem lahko deluje le pod pogojem, če uživa Banka Slovenije stoodstotno zaupanje odločevalcev.
Prvak Desusa Karl Erjavec je doslej zagovarjal stališče, da nima razlogov za nezaupanje v vodstvo BS, če pa se bo pokazalo drugače, bo moral državni zbor terjati odgovornost. Zato so v Desusu že napovedali, da bi bilo zaradi nejasnosti pri sanaciji bančnega sistema treba razmisliti o začasni ustavitvi privatizacije NKBM.
O podpori danes
Po včerajšnjem srečanju sta bila novi prvak SD Dejan Židan in predsednik Desusa Karl Erjavec previdna z ocenami. Erjavec je povedal, kaj si obeta od obiska guvernerja: »Mi bomo pač poslušali njegovo razlago, zlasti nas zanima, ali so bili vsi postopki v skladu s predpisi, tako slovenskimi kot evropskimi, in seveda, ali so bili transparentni. Na podlagi tega bomo lahko tudi dali oceno v zvezi z očitki, ki so namenjeni guvernerju Banke Slovenije. V tem trenutku zelo težko kar koli komentiram.« O podpori guvernerju se bo izrekel danes.
Dejan Židan je prepričan, da je vnaprejšnji dvom napačen: »Ta institucija lahko deluje dobro in zanesljivo, če ima našo podporo. So se pa pojavila vprašanja, zato je srečanje guvernerja z ministricami in ministri tako zelo pomembno. Mi bomo postavili mnogo vprašanj, idealno pa bi bilo, da bi bil odgovor takšen, da bi lahko rekli, da imata Banka Slovenije in guverner še vedno naše stoodstotno zaupanje. Kakšno bo stanje, pa bomo videli po seji vlade.«
