Tiskane izdaje
Hrvaška zakonodaja na novo ureja zaščito otrok. »Eksplicitno pravice do posvojitve ni,« nam je povedala Rajglova in pojasnila, da istospolni partner lahko pridobi do otroka samo roditeljsko pravico, ki pa ima v Sloveniji drugačen pomen. »Hrvati imajo roditeljsko pravico veliko bolj razvejano, starš lahko to pravico začasno ali pa za dlje časa prenese na drugo osebo.« Ob tem partner »ni priznan kot formalni starš, ima pa vse pravice in dolžnosti do otroka, kot je recimo preživljanje, otroški dodatki, družinska pokojnina«. Razlika je še, da slovenski ZRIPS ne omenja in tako tudi ne priznava neregistrirane istospolne partnerske skupnosti. »V zakonodaji neregistriranih partnerjev nimamo, je pa ustavno sodišče za primer dedovanja reklo, da jih je treba obravnavati enako kot registrirane.« Na Hrvaškem je po novem nesklenjena partnerska skupnost torej izenačena z zunajzakonsko zvezo moškega in ženske.
Daleč od prioritet
»Sprejetje zakona o življenjskem partnerstvu kaže, da nas je Hrvaška popolnoma prehitela na tem delu človekovih pravic. Čeprav so pred pol leta na referendumu glasovali in v ustavo zapisali, da je zakonska zveza lahko le zveza med moškim in žensko, je njihovi levo-sredinska vlada uspelo to področje urediti v nekaj mesecih. Tako je, če levica ve, kaj je treba narediti,« je ocenil Miha Lobnik, ki mu je na nedeljskih volitvah zmanjkalo le nekaj glasov, da bi se uvrstil v parlament.
Lobnik je prvi gejevski aktivist pri nas, ki se je potegoval za sedež v državnem zboru, in to na listi Zaab. »Kandidiral sem z jasno agendo, da si bom prizadeval za odpravo diskriminacije pri družinski zakonodaji ter za vidnost gejev in lezbijk v slovenski družbi,« je dejal Lobnik, ki je bil koordinator kampanje za družinski zakonik.
Po njegovem padcu se te teme praktično niso več odpirale, čeprav je bil resor v rokah SD in vlada levo-sredinska. »Skrb zbujajoče ni samo to, da ni bilo zakonskih premikov, temveč da je bila tema potisnjena daleč od prioritet.« Opozarja, da ne gre samo za zakon, ampak da se ljudje srečujejo z diskriminacijo v različnih situacijah, še vedno izgubljajo službe zaradi svoje usmerjenosti, imajo težave doma in v šoli.
Kako bo po novem
Vprašanje je, kako visoko na seznamu nalog bo to področje pri novi vladi. »Velika uganka je, kako bo ravnala SMC,« ugotavlja Lobnik, ki ga je zmotil tudi odgovor SMC, da bi podprli predlog, da bi homoseksualni pari smeli posvojiti otroka, če bi za to obstajal družbeni konsenz. »V demokratični družbi večina ne odloča o pravicah manjšine. Sklicevanje na družbenih konsenz ni nič drugega kot prepuščanje pravic manjšine volji večine.«
Vseeno upa, da bo nova koalicija presegla dosedanjo prakso, odprla dialog z nevladnimi organizacijami ter dosegla zakonodajne in strukturne spremembe.
