Ivan Svetlik: Referendum o družinskem zakoniku bi bil neustaven

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so danes opozorili na neustavnost pobude za referendum glede družinskega zakonika.

Objavljeno
29. avgust 2011 12.40
Posodobljeno
29. avgust 2011 13.28
Anže Božič, notranja politika, Pi. K., Delo.si
Anže Božič, notranja politika, Pi. K., Delo.si

Ljubljana - Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in Ana Vodičar, generalna direktorica direktorata za družino, sta na današnji tiskovni konferenci razložila, zakaj bi bil referendum neustaven. Pobudo zanj je vložil vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc.

Referendumska pobuda bi Tako nasprotovala 63. členu ustave, ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti. Minister Svetlik se boji, da bi referendumske aktivnosti sistematično diskriminirale nekatere ustavno zagotovljene pravice. Dodal je še, da bi sistemska diskriminacija utegnila povzročiti še širšo nestrpnost na ostalih področjih.

Opozorila sta tudi na kršitev 14. člena ustave, ki zapoveduje, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, neglede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Pobuda za referendum bi zatorej državljane in državljanke nagovarjala k neenakopravni praksi npr. dedovanja, prejemanja zavarovalnih premij itd.

Na ministrstvu opozarjajo, da je Slovenija ratificirala evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravicah, ki izrecno prinaša prepoved diskriminacije v ustavnem prostoru. Svetlik je ob tem izpostavil, da sprejetje družinskega zakonika v ničemer ne ogroža pravice drugih. Obratno pa referendumska pobuda omejuje nekatere ustavno zagotovljene pravice. »Smo pred nevarnostjo, da bi večina sistemsko diskriminirala pravice manjšin.«

Generalna direktorica Vodičar pravi, da so na ministrstvu prepričani, da je v aktualnem družinskem zakoniku še vrsta drugih ustavnih kršitev, ki bi jih nov zakonik odpravil.